Soočenje petih poslancev: o korupciji, inflaciji, novem evidentiranju, davkih

Kdo koga pošilja na popravni izpit? Kako trdna je koalicija po zadnjih trenjih glede izvedbe zakona o evidentiranju oz. po domače štempljanju? Kako bi izkoreninili korupcijo, ko pa pod skorajda vsako vlado KPK ugotavlja kršitve? Kje je korupcije več: pri levih ali desnih? Na ta vprašanja so vodje in namestnik vodje poslanskih skupin odgovarjali v soočenju v oddaji 24UR ZVEČER.

V četrtek je minister in začasni prvi mož vlade Luka Mesec dejal, da je ironično, da je ta novela nastajala pod prejšnjimi vladami, ki bi predvidele obvezne elektronske evidence za vsa podjetja in da je on potem to rešil s kompromisom. Janez Cigler Kralj iz vrst NSi je poudaril, da je v času njegovega mandata pogajalski skupini naročil, naj uvede sistem, ki bo z digitalno aplikacijo razbremenil gospodarstvo in zaposlene, ampak na drugi strani tudi preprečeval zlorabe. "Ključno je, kakšno usmeritev da minister pogajalski skupini. Zdaj od gospodarstva slišimo, da se počutijo, kot da so državni sovražnik številka ena." 

Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je znova potrdil, da je bil zakon usklajevan, popravljen in sprejet s podporo vseh poslancev in poslank koalicije in da zakon ne spreminja ničesar za nikogar, ki že sedaj evidentira. 

Tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je dejal, da se vsi strinjajo, da je treba kršitelje delavskih pravic kaznovati. "Ni pa prav, da dajemo napačna sporočila, da so vsi delodajalci slabi ali da obstaja konflikt med delavci in delodajalci. Dali smo si tri mesece časa in v tem času bomo videli, kaj zakon  prinaša," je razložil. 

Odgovoril je poslanec SDS Zvonko Černač in dejal, da sta država in družba hipernorminirani ter da na področju štempljanja obstaja vrsta odločb. "To, kar je bilo uvedeno, je dodatno nepotrebno administriranje delodajalca in zaposlenega, ne bo se izboljšal položaj," je opozoril. "Dali smo predlog, da se določene določbe črtajo, ker ne izboljšujejo pravne varnosti zaposlenih, prinašajo pa veliko zmedo."

Ob tem je dodal, da ga predvsem veseli, da je to prepoznal tudi nekdo iz koalicije, misleč na Prednika. 

Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, ki zakon podpira, je zavrnil, da zakon ne pomaga nobenemu in dejal, da je zakon predvsem namenjen zaščiti delavca in da je "zadovoljen, motiviran, dobro plačan delavec z vsemi pravicami in dolžnostmi ponos vsakega delodajalca". Je pa tipično slovensko, je poudaril, da iz muhe naredimo slona. "Zakonu ne pustimo, da zaživi, nameni in cilji zakon so pravi, podpiramo ga, minister ga ustrezno zagovarja in to je tisto, kar je najpomembnejše." 

Cigler Kralj je sicer ponudil drugo rešitev. Njegov predlog je, da se okrepi inšpekcija za delo, da lahko obračuna z večnimi kršitelji in naredi konec. "Če gospod Sajovic pravi, da je vse v redu, zakaj potem tak revolt iz gospodarstva?"

'Razburjenje je moderno, tudi politično motivirano'

Vatovec je znova opozoril, da se spreminja le ugotavljanje kršiteljev. Černač pa ni videl razloga za to. Predpisane so namreč kazni, je dejal, delodajalci imajo na različne načine urejeno evidentiranje in to bi bilo treba pustiti. "To ni najpomembnejše vprašanje ta trenutek v državi, z njim pa se koalicija ukvarja vsak dan." V stranki SDS predlagajo, da se ta novela sprejme po skrajšanem postopku in da se te določbe odpravi. 

"Razburjenje je moderno, tudi politično motivirano," je bil jasen Sajovic. Zakon so sprejeli, je razložil, ker to nalaga "evropska direktiva, evropsko sodišče, gospod Mesec se je potrudil, uskladil".

Černač je mnenja, da se koalicija ukvarja sama s sabo, namesto z vodenjem in upravljanjem države. "Več kot mesec dni nimamo treh ministrov, imamo dva ministra, ki nista bila izvoljena v parlament, imamo davčno preobremenjeno gospodarstvo in prebivalstvo," je poudaril. "S tem bi se morala vlada in koalicija ukvarjati, ne ustvarjati dodatne probleme."

Je ukinitev dopolnilnega zavarovanja davčna reforma iz ozadja?

Član strateškega sveta pri premierju, ekonomist Matej Lahovnik, je sinoči v oddaji 24UR ZVEČER ostro komentiral tudi predlog interventnega zakona, po katerem novi obvezni zdravstveni prispevek, kot kaže, ne bo zniževal osnove za dohodnino. Ali gre za davčno reformo iz ozadja? Nam bo na koncu meseca ostalo v denarnicah še manj?  

Sajovic je jasen, da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja korak v smeri krepitve javnega zdravstva. Poudarja pa tudi, da vse trditve in navedbe Lahovnika ne ustrezajo popolnoma resnici. "Gre za enostransko interpretacijo trditve, ki ne drži," pravi ter dodaja, da sicer v Svobodi upoštevajo različna mnenja, a da se na koncu odločijo tako, kot mislijo, da je prav. 

"Če stvari ne bi popravili, bi se zgodila anomalija. Nekdo, ki ima bistveno višjo plačo, bi sicer na koncu zaradi odštetja pri dohodnini plačal manjši prispevek kot ostali. Kar pa je nepravično," je prepričan tudi Vatovec.

A poslanca opozicije sta tudi do te spremembe kritična. Cigler Kralj tako pravi, da to ni bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, temveč zgolj preoblikovanje v obvezni prispevek za zdravstvo. Izpostavil je, da kljub relativno visokemu prispevku za zdravstvo čakalne vrste ostajajo. "Če želimo hitro priti do nekega nujnega posega ali diagnostičnega pregleda pri specialistu, je praviloma treba doplačati."

"Po drugi strani so v koaliciji obljubljali, da bomo prihranili 60 milijonov dobičkov zavarovalnic, na drugi strani pa smo seznanjeni s tem, da je zaradi prispevka luknja v ZZZS zdaj še enkrat višja," dodaja. Opozarja tudi, da sta že direktorica in skupščina ZZZS izpostavila, da omejenih 36 evrov za zdravstveno zavarovanje nikakor ni vzdržno in da bo zaradi tega le še več primanjkljaja v naši zdravstveni blagajni. Meni, da so v stanju, kakršnem smo trenutno, "vrata odprta nebrzdanemu tržnemu zdravstvu".

Černač je medtem ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki to zanj sicer ni, označil zgolj za piar potezo koalicije, po kateri so posegli, ko jim je začela upadati javnomnenjska podpora. 

"T. i. ukinitve in uvedbe obveznega davka bo zgolj iz naslova zmanjšanja dohodnine, če tega ne spremenite, kar nameravate, približno 100 milijonov evrov letno manj. Če pa boste spremenili, bo pa seveda to protiustavno, ker gre za davek in vsi prispevki in davki zmanjšujejo davčno osnovo," pravi poslanec SDS, ki je mnenja, da bi pri kateri koli temi, ki jo je na "strateški način" zastavila koalicija, lahko ugotovili, da je popolna zmeda.

A Sajovic vztraja, da je bil ukrep sprejet v dobro ljudi in z njihovo veliko podporo. Prednik pa je spomnil na čas pred pol leta. Takrat so privatne zavarovalnice začele dvigovati prispevek, naloga vlade in koalicije pa je bila, kot pravi, da njihovo početje ustavi. "Nismo namreč vedeli, do kam bodo te zavarovalnice šle. Takrat je bil torej to pravi korak in pravi korak je bil, da smo omejili zgornjo višino na 36 evrov," ocenjuje.

'Vlada se bo morala soočiti z inflacijo in najti rešitve'

Kritiko aktualni vladi namenja tudi fiskalni svet, ki opozarja na neučinkovito načrtovanje pri proračunih. Pa tudi, da so proračunski dokumenti brezpredmetni. Vatovec ob tem poudarja, da so stališča fiskalnega sveta pogosto močno nastrojena proti vladnim proračunom oz. vladnim fiskalnim politikam. "Moramo se zavedati, da ta trenutek obravnavamo proračun za leto 2025 in spremembe proračuna za leto 2024, ki je bil že sprejet. Sprejet je bil pred ponovnim uvajanjem fiskalnega pravila, pred avgustovskimi poplavami. V teh nekaj mesecih je bilo treba ta proračun prilagoditi in težko je sprejeti očitek fiskalnega, da je neodgovorno planiran," pojasnjuje.

Cigler Kralj pa poudarja dve stvari, ki ju je izpostavil tudi fiskalni svet. To je nadpovprečno visoka inflacija v Sloveniji, "ki je statistično značilno precej višja kot v drugih državah EU". Meni, da je vlada s svojimi politikami ne zna obrzdati, da ji je celo ušla iz rok. Poudarja pa tudi "napihovanje sanacijskega finančnega načrta, ki naj bi bil predviden za sanacijo in obnovo po poplavah".

Da je inflacija zagotovo največji problem, se strinja tudi Černač. Kot drugi problem pa izpostavlja usihanje gospodarskih aktivnosti ter navede, da bo gospodarska rast na nivoju enega ali dveh odstotkov. "Nič kaj boljše napovedi niso niti za prihodnje leto." V tem vidi dve glavni težavi, ki lahko pomenita veliko tveganje za proračun in standard ljudi.

Prednik pritrjuje, da je inflacija tista, s katero se bo vlada morala soočiti in najti rešitve. A ob tem poudarja, da v tem čolnu ni le Slovenija, temveč tudi druge države. Glede davka na dohodek od pravnih oseb pojasnjuje, da gre za obdavčitev dobička, prebivalstva pa da se s tem ne bo obremenjevalo. "Obremenjevalo in približalo se bo odstotek obremenitve tistih lastnikov kapitala, in sicer na podobno raven, kot so obdavčeni v tujini."

Vodja poslanske skupine Svoboda ob tem jasno: proračun se sprejema v zahtevnih razmerah, merila so se tudi v svetu in Evropi spremenila. "Ocenjujem, da bomo s proračuni dosegli cilje, ki bodo izboljševali življenje naših ljudi." Pa še, da popravljajo in nadgrajujejo tisto, kar prejšnji vladi ni uspelo. "Ljudje bodo zagotovo imeli številne koristi od gradnje stanovanj, od poplavne obnove, od povišanja minimalne plače," je prepričan.

Černač pa je prepričan, da ta vlada, ravno obratno, ne more narediti nič več dobrega, ter da se že več mesecev ukvarja zgolj sama s seboj, namesto da bi se ukvarjala s prihodnostjo države in sprejemala odločitve, ki bi bile v prid ljudem.

"V tem času smo že velikokrat pokazali, da so ravno ljudje tisti, za katere skrbimo. Od našega odziva na energetsko krizo do rekordne uskladitve minimalne plače, zdaj se v zakonu za izvrševanje proračuna popravljajo pokojnine. Prav tako bomo uskladili socialne transferje itd.," pa še zaključi vodja poslanske skupine Levica.