Robertu Golobu se zdi najbolj pomembno, da se ljudje v nedeljo udeležijo referenduma. Razlogov za to je po njegovem mnenju več, najbolj očiten je trenutna situacija na RTVS. "To, kar v zadnjih mesecih opazujemo na javnem RTV, je najboljši dokaz, zakaj je treba iti na referendum, glasovati za in pomagati RTV, da se osvobodi te more, v kateri živi zadnjih nekaj mesecev. Situacija, v kateri politika, vseeno katera, tudi če bi bila naša, nastavlja večino programskega sveta in si potem podjarmi uredništvo in vse organe znotraj javnega RTV, je nekaj nedopustnega. Zato smo spisali zakon, kjer se sami odpovedujemo temu vplivu. Ker hočemo, da RTV deluje v javnem, ne v strankarskem interesu."
Janezu Janši na drugi strani se zdi daleč najpomembnejše odločanje glede Zakona o dolgotrajni oskrbi. Novela zakona je po njegovih besedah namreč zelo kratka in ne popravlja prejšnjega zakona. "Gre zgolj za prelaganje uveljavitve zakona, ki smo ga čakali desetletja in ki starejšim ter bolnim omogoča iz državne blagajne plačano dodatno oskrbo, ki jo morajo zdaj plačevati iz svojega žepa, tudi če so na socialnem minimumu."
Glede RTV pa je Janša dejal, da zakon, kakršen je, velja že 20 let. "Dokler so bili predsedniki programskega sveta bivši predsedniki stranke SD in njihovi funkcionarji, je bilo vse v redu, zdaj, ko temu ni več tako, pa je konec sveta. Predlaga se obglavljanje vodstva sredi mandata, kar je tako ali tako protiustavno."
Golob mu je odvrnil, da se ne bo spuščal v to, kaj je bilo pred 20 leti, lahko pa prevzame odgovornost za to, kar bo od danes naprej. "Situacija bi bila težko bolj očitna. Danes je RTV strankarsko glasilo, zaposluje se izključno po politični liniji. Vsakomur je jasno, da je temu treba reči konec. Svoboda nima nobenega interesa. Nočemo biti enaki, nočemo strankarsko prevzemati RTV-ja," je zagotovil.
Glede Zakona o dolgotrajni oskrbi pa je Golob opomnil, da stroka od prvega dne govori, da je neizvedljiv. Zatrdil je, da imajo pripravljene popravke, ne samo zamaknitev, a novega zakona zaradi referenduma niso mogli vložiti. Prepričan je, da bodo oskrbovanci z obstoječim zakonom izgubljali pravice. "Po obstoječem zakonu bi morali vsi oskrbovanci skozi ponoven proces odločanja, ali so do storitve upravičeni ali ne. Tretjina, približno 23.000 trenutnih upravičencev, je ogroženih, da bi po obstoječem zakonu te pravice izgubila."
Janša je to označil za laž. "V zakonu piše, da obstoječe pravice ostanejo, upravičenci pa dobijo nove. In za te je seveda treba določiti, kaj komu pripada. Ta zakon nikomur ničesar ne jemlje!"
Poanta ni v tem, kdo od naju lepše govori, pač pa kdo prisluhne stroki, je sklenil Golob.
Na referendumih odločajo ljudje, je opomnil Janša. "Ko ljudje odločijo, je to treba spoštovati. Nikoli nismo imeli težav s tem. Problem pa je, če se ljudi zavaja, kot se dela pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi." Golobu je očital, da se sklicuje na stroko, ki pa "ni ena sama oseba, gre za stotine strokovnjakov". Prav tako mu je očital, da so iz proračuna vzeli 63 milijonov evrov, ki so jih oni v sprejetem proračunu za naslednje leto namenili dolgotrajni oskrbi.
Golob je odgovoril, da je bilo v proračunu za leto 2022 predvidenih 170 milijonov evrov. "Za koga, če zakon sploh ni bil uveljavljen?" je vprašal. Zato so to številko najprej znižali na 60 in zdaj na 15, je pojasnil. "Ker ni nobene podlage, da bi lahko ta denar uporabili." Na očitek, da so vložili le zamik Zakona o dolgotrajni oskrbi, novega zakona pa še ne, pa: "Če ne bi bilo referenduma, bi bil nov in boljši zakon že zdavnaj vložen. Ampak ga ne smemo vložiti."
Ali SDS nagaja vladi?
Primer Zakona o vladi je očitno nagajanje demokratično izvoljeni vladi, da bi lahko izvajala svoje načrte, je prepričan Golob. Nobeni vladi v zgodovini Slovenije, niti kje drugje na svetu, namreč ni bilo treba na referendumu "polagati računov, kako se želi organizirati".
Janša pa je prepričan, da ni načrtov, ki jih sedanja vlada ne bi mogla uresničevati s 16 resorji. "Nemčija je 40-krat večja od Slovenije in ima 16 resorjev. Ne gre za nobene načrte, gre za Alenko Bratušek, Marjana Šarca in Luko Mesca, ki so zahtevali ministrske stolčke, ko so se združevali, in zanje se delajo nova ministrstva. Res je, ta bodo najprej stala nekaj deset tisoč evrov, a pri naslednjem proračunu bo to nekaj deset milijonov, kasneje bo šlo na 100, 200 milijonov. To je zakon birokracije, ki je že tako ali tako problem v Sloveniji. Ljudem se neposredno jemlje denar iz žepa!"
Golob je naštel, da ima Italija 24 ministrstev, Švedska pa 23 in Slovenija torej ni nobena rekorderka v tem. Bolj pomembna je vsebina, je opozoril, saj gre za tri ministrstva za prihodnost. Na vprašanje voditeljice, ali lahko zagotovi, da to davkoplačevalcev ne bo udarilo po žepu, pa: "Proračun za leto 2023 in 2024 je že potrjen v DZ."
Janša je opomnil, da je v takšnih primerih potrebna reorganizacija ali preimenovanje ministrstev, ne pa "neposredno neto povečanje birokracije". "Solidarnost je vrednota, ki se jo izvaja v vseh resorjih. Ne moreš imeti ministrstva za solidarno družbo. Kaj bo naslednjič – ministrstvo za poštenost? Gre za delanje megle, ki bo imela nove tajnice, šefe direktoratov, državne sekretarje, podsekretarje ... novih 10 milijonov stroškov za gospodarstvo in davkoplačevalce."
A Golob je zatrdil, da noben resor ne bo ustanovljen na novo, pač pa bodo le preneseni iz že obstoječih.
Umik politike iz RTVS ali padec v še večje kremplje?
V Gibanju Svoboda so si pri Zakonu o RTVS zadali, da ga nobena stranka nikoli več ne more prevzeti preko večine v parlamentu. "Zato smo spisali zakon, kjer vse člane sveta imenujemo preko uveljavljenih organov civilne družbe. Nihče od njih nima prevladujoče večine. Želimo, da je v tem svetu zajet čim širši spekter družbenega delovanja," je dejal Golob.
Prvi problem s tem zakonom je po mnenju Janše, da gre za "vprašanje ustavnosti, zakonitosti, smotrnosti in racionalnosti". "Ta zakon ukinja nadzorni organ v zavodu, ki razpolaga s 120 milijoni evri našega denarja. Bo samo enoten organ, ki bo sestavljen iz nekih predstavnikov institucij, ki jih obvladuje vlada, in nevladnih organizacij, ki so trenutni oblasti všeč. Je pa še na stotine drugih, ki ne bodo imele svojega predstavnika. Ne moreš vključiti vseh, ker jih je preveč!" Prepričan je, da bo politika prek tega organa prišla tudi tja, kjer je zdaj ni.
Nasprotno pa je Golob prepričan, da hujše politizacije od sedanje ne more biti. "Kako bi lahko politika RTV uničevala še bolj, kot ga danes? Če zna kdo to razložiti, kapo dol!" Opomnil je, da poslovanje RTV še nikoli ni bilo tako katastrofalno, kot je sedaj, gledanost te televizije pa je v zadnjem letu radikalno padla.
Po besedah Janše so številke drugačne. "Eno leto smo poslušali, da se tega ne sme sprejemati po nujnem postopku, da mora biti široka javna razprava. Zdaj pa se je prišlo z radikalno novim zakonom in se ga sprejema po zakonu za vojno stanje!" je še dodal in spomnil na protiustavnost.
"V kolikor bi SDS verjel, da je zakon neustaven, ni potrebe za izgubljanje časa in denarja z referendumom. Že zdavnaj bi lahko vložili zahtevo za ustavno presojo. Zakaj je še niso?" je vprašal Golob, ki je prepričan, da je to samo orodje za zavlačevanje. Kot opozarja, se mora sedanja agonija čim prej presekati, saj se uničuje javni servis, s tem pa pravica javnosti do informiranosti z uravnoteženimi informacijami. Glede javne razprave pa: "Osebno sem sedel na Trgu republike in pred volitvami večkrat povedal – osvobodili bomo RTVS s tem, da bomo spremenili zakon. To je bilo aprila letos. Ves čas smo bili transparentni do ljudi in ljudje so nam dali podporo na volitvah."
Janša se je strinjal, da je Golob o tem res govoril pred volitvami, ni pa povedal, kako bodo zakon spremenili.
Kakšne bodo – glede na rezultat – njune nadaljnje poteze?
Javnomnenjske ankete kažejo, da bi večina volivk in volivcev v nedeljo glasovala za vse tri zakone. Na vprašanje, ali bo Janša v tem primeru prevzel odgovornost, ni odgovoril, se je pa pošalil: "In bomo kot vlada odstopili? ... Verjetno morate vprašali tistega, ki lahko odstopi od nečesa. Vsi referendumu, ki so pred nami, so pomembne teme, še posebej dolgotrajna oskrba, ampak to ni naš ključni problem v naslednjem letu. Če bo novela Zakona o dolgotrajni oskrbi preložena za eno leto, se vprašajmo, kaj bo vlada naredila čez eno leto. Ko bo gospodarska rast komaj pozitivna, če sploh bo, ko bo šel primanjkljaj v višave, ko bo še vedno problem inflacija ...? Dobili bomo še eno novelo zakona, kjer se bo uveljavitev preložila še za eno leto ali dve."
Na dodatno vprašanje, ali bo odstopil kot predsednik SDS, ni odgovoril.
Golob je na tem mestu poudaril, da so mednarodne institucije popravile napoved o gospodarski rasti za prihodnje leto. "Skoraj dvoodstotna bo. Zaradi ukrepov te vlade. Inflacija bo nižja od pričakovane in bo padla. Gospodarska rast bo višja od pričakovane. Globalno gledano je tveganje pred recesijo veliko, ampak poročilo IMF je jasno: Slovenija je v boljši poziciji, kot smo si predstavljali. Dobro je, da ljudje to vedo. To ne pomeni, da mi lahko na vladi spimo. Ne spimo."
Kaj pa bo storil predsednik vlade, če bodo volivci v nedeljo izbrali trikrat proti? "Predlagatelj referendumov ni vlada, je SDS. In da predsednik SDS danes beži od odgovornosti za nekaj, kar je sam predlagal, pove dosti o njemu, ne o nas," je dejal. Sam je sicer prepričan, da "ne bo niti enkrat proti, kaj šele trikrat". "Če pa bo, bomo pač morali, ker smo s strani volivk in volivcev pooblaščeni, da v tem mandatu vodimo vlado, priti z novimi rešitvami. In jih bomo našli. Ne skrivamo se za neudeležbo, ljudi nagovarjamo, naj pridejo na referendum."
Goloba je zanimalo, ali bo Janša, če bo dobil jasen signal od ljudi, ki bodo trikrat za, referendume vlagal vsake dva meseca? Ta mu je odvrnil, da treh referendumov ni predlagal on, pač pa skoraj 160.000 volivk in volivcev. Pri tem sta se sogovornika zapletla v zabaven besedni dvoboj. "Toliko je bilo podpisov, s tri morate deliti," ga je opomnil Golob. "Pa niso vsi vseh podpisali!" je odvrnil Janša. "Toliko je bilo podpisov," je ponovil Golob. Janša pa: "Ja kdo pa jih je podpisoval, marsovci?" "Vsak je podpisal trikrat, saj to veva," je dejal Golob.
Kdo je zmagovalec in kdo poraženec lokalnih volitev?
Proti koncu soočenja sta sogovornika spregovorila še o rezultatu strank na lokalnih volitvah. Zaradi slabih rezultatov iz lokalne politike izstopa Anže Logar, kot je dejal – "ker je tako prav". Se Janša strinja s tem? Konkretnega odgovora ni podal, dejal je le, da je obširen intervju na to temo dal za tednik Demokracija. Po njegovem mnenju je bilo Gibanje Svoboda na tokratnih lokalnih volitvah poraženo tako, kot je bila Stranka Mira Cerarja leta 2014.
Golob pa je ob tem dejal, da vidni predstavniki strank ne odstopajo iz zmagovitih strank. "Če bi bila zmaga tako nesporna, nihče ne bi odstopal. Pika!" Spomnil je, da Svoboda ni nikoli razglasila zmage in je bila ponosna na dosežen rezultat. "Cilj je bil zelo visok, ne bomo imeli polovice županov, ne s podporo in ne naših. To že vemo. Od vseh 414 svetnikov v mestnih občinah smo jih v Svobodi dobili 85 , SDS pa 53. To ne pomeni, da smo zmagovalci. Mogoče bomo zdaj imeli s podporo ali brez dva župana namesto šest. Tega ne skrivamo."
Janša pa ga je opomnil, da Slovenija niso samo mestne občine in so vsi rezultati pomembni.
