Kreme za sončenje: dražje ni nujno boljše

Daljši dnevi, lepo vreme, počitnice, dopusti ... Vse to so razlogi, da poleti veliko več časa kot sicer prebijemo na prostem. A ob tem nikar ne pozabimo, da je sonce lahko prijatelj, žal pa tudi sovražnik. Poleg koristnih vplivov na naše zdravje in počutje - tu naj omenimo nastanek vitamina D - ima namreč tudi škodljive. Izpostavljenost sončnemu UV-sevanju ne vodi le v neprijetne in lahko tudi zelo boleče opekline ter poškodbe kože in oči, ampak je lahko tudi neposredni povod za nastanek raka. "Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV-sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Zato se je treba, hočeš nočeš, držati nekaj osnovnih in vsem znanih priporočil. Strokovnjaki, kot vemo, odsvetujejo zadrževanja na soncu med 10. in 16. uro. Kadar se ne moremo umakniti v senco, je priporočljivo nositi lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Glavo si pokrijemo z zaščitnim pokrivalom, oči pa zavarujemo s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.

Kot dodatno zaščito uporabimo kreme za sončenje, ki pa, svojemu imenu navkljub, niso namenjene podaljševanju izpostavljanja soncu. Varovati morajo pred UVA in UVB žarki ter imeti zaščitni faktor 30 ali več. "Ne sončimo se namerno," poudarjajo na NIJZ.

Nikar ne pozabimo dovolj piti, najbolj priporočljiva je navadna voda. 

Pri zaščiti otrok je treba biti še posebej previden

Občutljiva otroška koža potrebuje še toliko boljšo zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki "ne le na dopustu ob morju, bazenih ali v gorah, temveč vsak dan, tudi na igrišču, terasi ali balkonu" opozarjajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Potrošniške organizacije so na teste poslale 19 izdelkov, namenjenih otrokom, med katerimi je 13 na voljo tudi v Sloveniji. 

Rezultati so razveseljivi. Z izjemo enega je bila pri vseh zaščita skladna z označenim zaščitnim faktorjem. Nobeden ni vseboval kemikalij, ki bi lahko povzročili alergijske reakcije. Največje razlike so se pokazale, ko so preverjali, kako dobro izdelki vlažijo kožo. "Test je ponovno razbil mit, da je le (naj)dražja kozmetika kakovostna. Najboljše na testu so "hišne znamke" štirih trgovcev. Temu primerne so tudi cene, saj boste za 100 ml izdelka odšteli od dva in pol do tri evre in pol," so zapisali na ZPS. 

Kaj nam pove zaščitni faktor?

"Pravilo je: višja je številka, daljši je čas zaščite. Pri otrocih in svetlolasih odraslih nezaščitena koža na soncu pordi že po petih do desetih minutah. Če nanesete sredstvo za zaščito pred soncem s faktorjem 30, se čas podaljša za 30-krat, na 150 do 300 minut, a dermatologi svetujejo, da sonce zapustite po približno dveh tretjinah tega časa," pojasnjujejo na ZPS. 

Ob tem dodajajo nasvet: Ne varčujte z nanosom! Če kremo namažete preveč na tanko, ne zagotavlja zaščite kože s faktorjem, ki je zapisan na pakiranju. Za otroke naj bo zaščitni faktor najmanj 30, prav tako je nujna zaščita z oblačili. "Predvsem pa je pomembno, da starši ne pozabijo, da kopanje in potenje zmanjšujeta zaščito, zato je potrebno kremo (ali losjon) obnavljati po vsakem plavanju ali športni aktivnosti, in tudi po znojenju ter brisanju z brisačo -  četudi je na izdelku oznaka 'ekstra vodoodporen'," je poudarila Urša Šmid Božičevič iz ZPS. 

Otroci v prvem letu starosti naj ne bodo na neposrednem soncu, za vse - tudi odrasle - pa je tabu žgoče opoldansko sonce.