Kakšen je odziv evropskih poslancev iz Slovenije na objavo dokumenta pravne službe komisije, ki potrjuje slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršenje evropskega prava? So zanj vedeli, bodo kakor koli ukrepali, da bi zagotovili upoštevanje tega mnenja v komisiji?
Fajonova pričakuje vnovično razpravo ali Junckerjev premislek o odstopu
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je kritična, da je ignoriranje oziroma prikrivanje dokumenta pravne službe, kar je počel šef komisije Jean-Claude Juncker, "nedopustno in sramotno zanj, razočaranje za pravnike komisije ter upravičena jeza in skrb Slovenije".
Ob tem Fajonova izpostavlja, da je Evropska komisija varuhinja pogodb, vladavina prava pa temelj evropskega povezovanja. Tisti, ki spodkopavajo te temelje, po njenem mnenju spodkopavajo zaupanje Evropejcev v evropske politike, kar jo v zadnjem letu do volitev še posebej skrbi. Opozorila je tudi pred negativnimi posledicami za Zahodni Balkan, če bo komisija v primerih nerešenih meja kot varuhinja pogodb ravnala neodgovorno, pristransko in nad vladavino prava.
Fajonova od Junckerja pričakuje najmanj opravičilo ter da bo njegova komisija resno pregledala mnenje lastnih pravnikov in se postavila v bran pravu. Od komisije pričakuje tudi vnovično razpravo. "Ali pa naj Juncker premisli o odstopu," je pozvala evropska poslanka.
Peterle bo govoril z vodilnimi iz EPP
Alojz Peterle (EPP/NSi) je dejal, da dokumenta ni videl, je pa vedel, da pravniki pripravljajo strokovno mnenje. Spomnil je tudi, da je Junckerja s pismom in v osebnem pogovoru opozoril na dejstvo, da gre za vprašanje prava in da bi nas "vračanje na preseženo (neuspešno) bilateralo vrnilo v območje grškega koledarja".
Peterle meni, da bi bilo prav, da bi komisija sledila pravnemu mnenju, četudi ima pravico, da se o zadevi na tej stopnji ne izreče. Ne gre za dilemo postaviti se na stran Slovenije ali Hrvaške, temveč gre za to, da se je treba postaviti na stran prava. Tudi za EPP je pravno in politično edino prav, da se pridruži vsaj desetkrat javno izraženemu stališču komisije, da je treba sodbo implementirati, izpostavlja.
Ob tem Peterle tudi opozori, da komisija ne more z vso strogostjo obravnavati domnevnih prekrškov madžarskega premierja Viktorja Orbana, pri odnosu do arbitražnega sodišča pa gledati stran. "Gre tudi za verodostojnost. O tem bom govoril z vodilnimi iz EPP," je še poudaril.
Šoltes obljublja pritisk na Junckerja tudi iz Evropskega parlamenta
Evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) je kritičen, da Juncker deluje netransparentno in neverodostojno ter da gre za popolno ignoriranje prava EU. "Neverjetno je, da je Juncker še preteklo sredo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu jasno povedal, da je treba sodbe sodišč spoštovati, nato pa že čez nekaj dni pride na dan, da je ravnal povsem nasprotno," je menil.
Šoltes Junckerju očita "Evropo različne obravnave", kar upravičeno zbuja veliko dvomov o EU, ki se s takšnimi odločitvami vse bolj oddaljuje od svojih temeljev, in to manj kot leto dni pred evropskimi volitvami. "To je najmanj neodgovorno in nezrelo od vodje komisije, ki pozablja, da če pademo na vladavini prava, pademo kot Evropa," je še izpostavil.
Šoltes meni, da je nujen oster in odločen odziv slovenske vlade, ki mora na neverodostojno ravnanje Junckerjeve komisije opozoriti vse članice unije. "Evropski poslanci bomo poskrbeli, da bo ta zgodba dosegla tudi naše kolege iz drugih držav, ki jih bo po razkritju Spiegla gotovo lažje prepričati, tako da bo pritisk na Junckerja prišel tudi s strani Evropskega parlamenta," je napovedal.
Bogovič namerava to vprašanje odpreti v okviru poslanske skupine EPP
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) pravi, da je za obstoj pravnega mnenja komisije izvedel iz objave v časniku Spiegel in poročanja slovenskih medijev.
Napovedal je, da bo odprl to vprašanje v okviru poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu, vendar pa odgovornost EPP zavrača. Za obravnavo tega pravnega mnenja v Evropski komisiji bi moral biti po njegovem mnenju v prvi vrsti odgovoren prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je pristojen za področje spoštovanja prava. In ker Timmermans prihaja iz skupine S&D, bi morala nanj pritisniti slovenska evropska poslanka iz te politične skupine, torej Fajonova in predsednik SD Dejan Židan. Pa tudi slovenska evropska komisarka Violeta Bulc, ki prihaja iz skupine Alde.
Dodal je sicer, da je s tem, ko je Evropska komisija "dvignila roke", "več kot očitno, da sta na zunanjepolitičnem parketu hrvaški premier Andrej Plenković in hrvaška diplomacija žal nadigrala slovensko, ki sta jo vodila Miro Cerar in Karl Erjavec".
Tomčevi se Junckerjeva politična pripadnost ne zdi pomembna
Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je zapisala, da za obstoj dokumenta ni vedela in da je zanj izvedela iz medijev. "Menim, da je politična pripadnost Jean-Clauda Junckerja v tem primeru nepomembna oziroma ne bi smela biti pomembna. Ker gre za odločitev arbitražnega sodišča, ne vidim razloga, da bi o tem razpravljali znotraj politične skupine EPP," je še ocenila.
Za Zvera ne gre za vprašanje politične družine EPP, ampak komisije kot celote
Milan Zver (EPP/SDS) pa je na vprašanja odgovoril z besedami: "Če dokument pravne službe obstaja in če držijo očitki, da ga Evropska komisija ni upoštevala, potem to ni vprašanje politične družine EPP, ampak mora nanj odgovoriti komisija in slovenska komisarka Violeta Bulc, ki je del te komisije."
Bulčeva: O mnenju se je govorilo neuradno
Bulčeva, tudi komisarka za promet, je sicer za nacionalno televizijo potrdila, da evropski komisarji na sejah niso obravnavali mnenja pravne službe, se je pa o njem govorilo neuradno. Vsebino srečanj sicer določa predsednik komisije Juncker. Bulčeva sicer meni, da za razpravo še ni prepozno, a tiskovna služba komisije je prav danes potrdila, da trenutno ni načrtovane nobene razprave na to temo.
Ob tem so spomnili, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani, zatem pa je komisija objavila izjavo, v kateri je zapisala, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo izvršili. Izrazila je tudi pripravljenost, da pomaga pri zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.
"Pred nekaj tedni smo imeli povsem enako razpravo," je v Bruslju dejal glavni govorec komisije Margaritis Schinas v odgovoru na vprašanje, zakaj je Juncker ignoriral mnenje lastne pravne službe. Znova je ponovil tedanje izjave, da komisija po členu 259 ni dolžna podati pravnega mnenja, da v štirih od osmih podobnih primerih v preteklosti mnenja ni podala ter da "nikoli ne komentirajo notranjih komisijinih dokumentov, sploh ko jih je toliko".
Na vprašanje, ali je torej dokument, ki ga je podpisala namestnica generalnega direktorja pravne službe Karen Banks in ki je naslovljen na šefinjo Junckerjeva kabineta, zgolj eden od dokumentov in ne najpomembnejši v tem primeru, pa je odgovoril: "Mislim, da sem bil zelo jasen. Ne bom ponavljal svojih besed glede teh notranjih dokumentov."
KOMENTARJI (502)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.