Šoltes: Nobenih zarot ni bilo

Poziv računskega sodišča k razrešitvi nima neposrednih pravnih učinkov, poudarja predsednik sodišča Igor Šoltes. "Poziv sam po sebi ni zavezujoč za tistega, ki mu računsko sodišče tak poziv vroči, pač pa je obveza, da tisti, ki je poziv za razrešitev dobil, v 15 dneh obvesti sodišče, kako bo ukrepal, in to obrazloži," je razložil.

Poziv zato po Šoltesovih besedah ne posega v ustavno zagotovljene pravice. "S tega stališča po mojem mnenju ne gre za pravno normo, ki bi bila v nasprotju z ustavo, ker ta poziv ni obveznost, nima neposrednih učinkov," je pojasnil ob razpravi o razrešitvi ministra za okolje in prostor Karla Erjavca.

Na vprašanje, ali bi lahko premier Borut Pahor poziv za Erjavčevo razrešitev zavrnil, Šoltes odgovarja, da bi teoretično to lahko storil. "Naša pravica in dolžnost je v primeru ugotovljenih hudih kršitev, ki so posledica nezadovoljivo izvedenih ukrepov, v skladu s smernico o pomembnosti to oceniti. Če pride do te ocene, ki je utemeljena s smernico o pomembnosti in z zakonom, potem računsko sodišče poziv vroči odgovorni osebi in s tem je pristojnost računskega sodišča končana," je dejal Šoltes.

Glede ravnanja nekdanjega premierja Janeza Janše, ko zaradi ugotovljenih kršitev na področju ravnanja z odpadki ni razrešil takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika, je Šoltes spomnil, da od Janše takrat sploh niso dobili vsebinskega odgovora.

Sicer pa Šoltes poudarja, da lahko zakonodajalec vedno, kadar meni, da zakon ni ustrezen, po redni poti začne postopek za njegovo spremembo. To velja tudi za zakon o računskem sodišču. "Škarje in platno sta v rokah politike. To ne smemo enačiti z vprašanjem ustavnosti, bi pa lahko bilo problematično, če bi šle morebitne spremembe v smeri zmanjšanja pristojnosti računskega sodišča," je poudaril.

Šoltes je poleg tega kategorično zavrnil navedbe, da naj bi zahtevo računskega sodišča za razrešitev ministra Erjavca predhodno uskladil s Pahorjem. "Nikoli se nisem ne usklajeval ne pogajal," je zatrdil.