Proračunski primanjkljaj je za 66,6 milijona evrov višji

Prejemki in izdatki proračuna v zaključnem računu niso popolno izkazani in tudi ne pravilno razvrščeni, s tem pa je bil proračunski primanjkljaj za 66,6 milijona evrov višji od prikazanega in je znašal 1,8 milijarde evrov.

Računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa državnega proračuna za leto 2009 dalo vladi negativno mnenje tudi glede pravilnosti izvršitve proračuna. Negativno mnenje za pravilnost izvršitve proračuna so si vlada in vladni proračunski uporabniki prislužili zato, ker so po ugotovitvah revizorjev ravnali v neskladju s predpisi pri zaposlovanju, plačah in drugih osebnih prejemkih, prevzemanju obveznosti iz proračuna, oddaji javnih naročil ter dodeljevanju transferjev.

Glavni razlog slabo opravljena sanacija bančnega sistema

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je kot glavni razlog za negativno oceno izpostavil prikrito sanacijo bančnega sistema, ki ni bila izvedena v skladu z v Bruslju prijavljeno shemo državne pomoči.

Država se je namreč lani z izdajo obveznic in zakladnih menic zadolžila za približno dve milijardi evrov, kar je v svojih knjigah izkazovala kot prosta denarna sredstva, vendar pa jih je enotni zakladniški račun z namenom ohranitve stabilnosti domačega bančnega sistema v času finančne krize naložil v obliki triletnih depozitov v poslovne banke. V zaključnem računu sredstva iz te zadolžitve niso prikazana, vlada pa je te postopke izvedla v nasprotju z zakonodajo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Šoltes.

Ker bodo depoziti zapadli šele aprila 2012, se pri tem pojavi težava prostega razpolaganja s tem sredstvi, je poudaril Šoltes in hkrati ugotovil, da so banke lahko ta denar uporabile za kateri koli namen.

V zaključnem računi niso izkazani vsi prihodki in odhodki

Revizorji so med drugim ugotovili, da v zaključnem računu niso izkazane izplačane dividende Telekoma Slovenije in prihodki v zvezi z opravljanjem zavarovalnih poslov iz mednarodnih gospodarskih poslov. Prav tako niso izkazana izplačila sredstev upravičencem za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje ter plačila odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja.

Zaradi nepravilnega razvrščanja prihodkov in odhodkov so previsoko izkazani davčni prihodki ter tekoči odhodki, prenizko pa so izkazani nedavčni prihodki in investicijski odhodki. Poleg tega je vlada previsoko izkazala izdatke za dokapitalizacije, prenizko pa izdatke za dana posojila.

V proračun se je tako lani steklo 7,5 milijarde evrov oziroma 12,4 milijona evrov več, kot je prikazala vlada, medtem ko so bili odhodki višji kar za 79 milijonov evrov in so znašali 9,3 milijarde evrov, navaja revizijsko poročilo.

Vlada mora zdaj sodišču v 90 dneh predložiti odzivno poročilo in v njem navesti popravljalne ukrepe.

Ministrstvo za finance: Obstajajo različna tolmačenja zakonov

Z ministrstva za finance pa so sporočili, da bodo mnenje računskega sodišča preučili ter na podlagi mnenj popravili predpise in postopke, ki niso bili ustrezni.

Kot še pravijo, je iz poročila razvidno, da glede sredstev iz enotnega zakladniškega računa države, ki so naložena kot depoziti v bankah, obstajajo različna tolmačenja zakonske ureditve, "zato bo ministrstvo pripravilo ustrezno spremembo zakonodaje in jo poslalo v obravnavo državnemu zboru“.

Na ministrstvu še pravijo, da poročilo sodišča ne vpliva na končno podobo javnofinančnih kazalcev, saj gre zgolj za različno razlaganje vrste poslov "po ekonomski vsebini in njihovega izkazovanja v poslovnih knjigah“.