Šolski zakon v drugo branje

Predlagane spremembe dveh krovnih šolskih zakonov so primerne za nadaljnjo obravnavo, je po razpravi o noveli zakona o osnovni šoli ter noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) odločil državni zbor.

Za sklep, da je novela zakona o osnovni šoli primerna za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 46 poslank in poslancev, proti pa 32. Novelo ZOFVI je podprlo 48, nasprotovalo pa 31 poslank in poslancev.

Novela zakona o osnovni šoli med drugim ukinja splošni učni uspeh ob koncu pouka in uvaja drug tuj jezik kot obvezni predmet v zadnjem triletju devetletke, je povedal minister za šolstvo Milan Zver. Z novelo želijo bolj jasno opredeliti, da je opisno ocenjevanje omejeno zgolj na prvo triado in da se bo v naslednjih dveh triadah ocenjevalo številčno. Zakon se dotika tudi vprašanja napredovanja učencev. Prvič je omogočeno, da lahko kakšen učenec ne napreduje, ne da je za to potrebno soglasje staršev, kar pomeni, da dajemo strokovno avtonomijo odločanju učiteljev, je dejal minister.

Glede izbirnih predmetov po novem ne bo treba izbirati učencem enega iz naravoslovnega sklopa, drugega iz družboslovnega. Prav tako se bo glasba štela kot izbirna dejavnost oziroma izbirni predmet.

V zakonsko dikcijo se prenaša vprašanje fleksibilnega predmetnika, kjer bodo zavodom omogočili bolj avtonomno razporejanje ur. Kot ključno novost je minister omenil vzgojni načrt, nadalje se uvaja pouk drugega tujega jezika v zadnji triadi kot obveznega tujega jezika, opušča se splošni učni uspeh. Kot je pojasnil minister, zaradi ne dovolj jasno določenih standardov in ker včasih splošni učni uspeh ne odslikava dovolj objektivnega uspeha. Vnašajo možnost inkluzije, zlasti otrok iz posebnih šol v redne oddelke pri nekaterih predmetih, kjer je to možno.

Uvajajo inštitut tečaja slovenščine za otroke tujcev, migrantov. Eden od členov vnaša tudi kazenske določbe za starše tistih učencev, ki ne obiskujejo obvezne osnovne šole. V 16. členu pa ažurirajo predmetnik, ker je dosedanji zakon zelo površno našteval predmete, ki so jih imeli otroci v šoli.

Novela ZOFVI pa med drugim odpravlja odprava dvotirnost financiranja zasebnih šol. Po novem bi bile vse zasebne šole namreč deležne enotnega 100-odstotnega financiranja, medtem ko so bile doslej nekatere financirane 85-odstotno, druge pa 100-odstotno. Na ta način se odpravlja diskriminacija, saj ni nobenega razloga, da se učenci neke zasebne šole prikrajšani v primerjavi s svojimi vrstniki, je pojasnil šolski minister.

Predlog zakona predvideva tudi združevanje vrtcev in osnovnih šol v vzgojno-izobraževalne centre, s čimer bi po mnenju predlagatelja olajšali poslovanje in odpravili več povsem administrativnih nalog. Predlagajo tudi financiranje šol glede na število učencev oz. dijakov. Novela ZOFVI na mestu, kjer je dosedanji zakon predvidel univerzitetno visokošolsko izobrazbo, predvideva visokošolsko izobrazbo druge stopnje, za predšolsko vzgojo pa bo zadostovala prva bolonjska stopnja.