Namesto štirih sobot dve ali solidarnostni prispevek

Ne prostovoljni, ampak obvezni prispevek bomo morali poravnati vsi zaposleni. Na voljo bosta dve možnosti. Brezplačno boste lahko 'oddelali' dve soboti, eno v letošnjem in eno v prihodnjem letu. Druga možnost pa je plačilo prispevka, ki ga bo finančna uprava obračunala pri dohodnini. "Govorimo o približno 0,3 odstotka dohodnine. Prispevek pa se bo plačeval v letih 2023 in 2024. V enakem znesku bo plačalo tudi gospodarstvo, ker s tem se nikakor ne bi mogli strinjati, da bi plačali le zaposleni, delodajalci pa ne," je pojasnil Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vlada je predlog oblikovala po zgledu obveznega prispevka za obnovo Posočja po potresu pred 25 leti. Prve napovedi so kazale na to, da so do konca leta pred nami štiri prostovoljne delovne sobote, a so nato našli drugačno rešitev za polnjenje sklada za obnovo. Kot je dejala Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, sta tu dve možnosti, ker so ugotovili, da niso vsa podjetja in panoge v enakem položaju in marsikje težko organizirajo delo šesti ali sedmi dan v tednu. 

Delodajalci, ki so v teh dneh opozarjali na nesmiselnost, celo neizvedljivost uvedbe delovnih sobot, bodo imeli torej pri tem, ali se bodo za to odločili ali ne, povsem proste roke. "Kot sem slišal od gospodarstvenikov, se bo večinski del zagotovo odločil za takšno potezo. Pozdravljam, da se bodo podjetniki lahko sami odločili, katero soboto, kateri dan," je možnost izbire komentiral Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.

Da so se odločili prav, se strinja tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki meni, da bo način zajel bistveno večje število udeležencev. "Še vedno pa velja opozorilo, da bi veljajo izvzeti socialno ogrožene kategorije. Zdaj se tej skupini sigurno pridružujejo tudi poplavljenci," še dodaja.

In kakšen finančni učinek si vlada obeta z uvedbo solidarnostnega prispevka? Ocena je med 100 in 150 milijoni letno, je povedal Klemen Boštjančič, minister za finance. Ob tem v vladi opozarjajo, da bodo morali svoje prispevati prav vsi, tudi samostojni podjetniki, samozaposleni in kmetje.