Stisnjeni zobje ob solidarnostnem prispevku, plačali ga bodo tudi poplavljeni

Aktualna oblast solidarnostni prispevek oziroma delovne nedelje uvaja z mantro: "Tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva. In za to bo tudi vlada poskrbela. Če bo potrebno, z zakoni. Tisti del, ki bo prostovoljen bo pa prostovoljen." Besede predsednika vlade Roberta Goloba. 

Zato včeraj v zadnjem hipu dogovor koalicije in predlog za širšo obdavčitev, kot jo je sprva predvidela vlada. 0,3-odstotni davek ne bo le na klasične plače zaposlenih. Ampak bodo šteli tudi prihodki od najemnin, dividend, nagrad in drugih dobičkov. Kot pravi minister za finance Klemen Boštjančič je treba vedeti, "da en del prebivalstva – relativno majhen – ima relativno visoke dohodke iz tega naslova. So ljudje, ki imajo 10 in več nepremičnin, ki jih oddajajo, in živijo preprosto od teh najemnin. Torej po prvotni verziji bi bili ti izključeni iz tega davka. Po tej novi ne bodo. In v resnici se nam zdi to pravilno in upravičeno."

Jani Prednik, vodja poslancev SD, pa se je pohvalil, da je zahteva po razširitvi obveznega prispevka prišla ravno od SD. "Bilo je rečeno, da bo vsak, ki nekaj zasluži, prispeval po svojih močeh."

Janez Janša pa meni, da vlada nima kaj izgubiti, če dodatne obdavčitve zaenkrat umakne iz zakona. "Mi obljubljamo vnaprej, da če bodo izračuni pokazali, da to potrebujemo, bomo te številke in odstotke podprli. Lahko tudi kaj več, če bo pač potrebno. Ampak v tem trenutku ne vemo, ali je to potrebno. In tudi ne govorimo, da mogoče ne bo potrebno. Ne vemo. Dela se preveč na pamet." Saj da vlada nima še niti računice skupne škode zalitih domov in porušenih cest. 

Koliko na mesec se bo to poznalo v denarnicah? 

Zaposleni s povprečno mesečno plačo – dobrih 2000 evrov bruto – bi prispeval 73 evrov. Tisti z minimalno pa približno pol manj. Enkrat letos in enkrat drugo leto. Ta izračun pa še ne upošteva morebitnih dodatnih kapitalskih dohodkov, ki lahko osnovo za posameznika še dvignejo. "Da se dodatno obdavči dobičke, dividende in tako naprej, je nič drugega kot nek lov na čarovnice. Pa lepo vas prosim, to gospodarstvo je v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna," meni Jernej Vrtovec iz NSi.

Minister za finance pojasnjuje, da gre primarno za solidarnostne delovne sobote. "Celo opozicija je zelo veliko o tem veliko govorila. Če se boste spomnili, 14 dni nazaj so oni to na veliko predlagali. Danes imajo že malce drugačno mnenje, ampak v redu, shizofrenije v politiki sem itak že navajen."

Minister za delo Luka Mesec izpostavlja, da to na letni ravni znese 80 milijonov evrov. "Samo iz tega majhnega deleža pasivnih prihodkov bomo praktično zbrali enak znesek, kot ga zberemo od tistih, ki bomo prispevali svoje plače." 

Bodo pa morali biti solidarni tudi poplavljeni, ki jim je prispevek sicer namenjen. "O tem je bilo veliko razprave. Če me vprašate, seveda bi si želeli, da so izločeni, ampak je zaradi tehničnih razlogov to tako zapleteno, da smo tehtali pluse in minuse in se odločili tako, kot smo se," pravi Boštjančič.

Tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han se sprašuje, kaj s tistimi, ki so utrpeli škodo. "Tu mislim, da bo treba še kaj popraviti."

Medtem se v ozadju premika tudi pri obdavčitvi izrednih dobičkov bank. Neuradno so banke in finančno ministrstvo bližje dogovoru o stopnji obdavčitve in času trajanja ukrepa kot prejšnji teden na sestanku pri premierju.

OZS: Smo za solidarnost, rešitev pa ni primerna

"Po sprejemu interventnega zakona v Obrtno-podjetniški zbornici ponovno poudarjamo, da vsekakor smo za solidarnost, sprejeta zakonska rešitev, ki je solidarnost predpisala kot obvezno, pa ni primerna. Tako obrtniki in podjetniki kot tudi ostali državljani so že prispevali po svojih močeh in še bodo, a to počno prostovoljno," so zapisali pri Obrtno-podjetniški zbornici v izjavi za javnost. Po njihovem mnenju bi bil pravi čas za določitev obveznega prispevka takrat, ko bo zaključen popis nastale škode in ko bo znana višina zbranih sredstev iz naslova donacij, EU in iz državnega proračuna.

Znova so opozorili, da je pri nas gospodarstvo že sedaj izjemno obremenjeno z davki in prispevki. "Ponovno pa predlagamo, da se rok za popis škode na objektih v vseh prizadetih občinah podaljša do konca septembra. Le tako bodo lahko do ustrezne in primerne pomoči prišli vsi oškodovani, nepotrebno hitenje pa pri tem predstavlja prej oviro kot korist."  

Nekatera podjetja so bila v poplavah tako hudo prizadeta, da bo potrebno dlje časa, celo več mesecev za ponovni zagon proizvodnje ali odprtje obrata. Zato v OZS še vedno vztrajajo, da bi v teh primerih stroške nadomestila za čakanje na delo država pokrila v celoti in ne zgolj v višini 80 odstotkov.

Na predlog zakona so se odzvali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, kjer menijo, da vlada oziroma koalicija v novo sprejetih predpisih stopnjuje obremenitve ne samo delodajalcev, temveč tudi delavcev.  "Poslance parlamentarnih strank pozivamo, naj razmislijo, ali so včeraj dodatno sprejete obremenitve, ki so bile predlagane v amandmajski obliki, v tem trenutku nujno potrebne ali se lahko denarna sredstva poiščejo na drug, primernejši način."