Solidarnostna sobota: 'Ukrep bi moral biti bolj dodelan, da bi učinkoval'

Interventni zakon bo danes potrjevala vlada, med ukrepi pa so med drugim manj birokracije, skrajšani postopki pri rekonstrukcijah, sklad za obnovo, izredna solidarnostna pomoč za državljane in brezplačna nastanitev v prazna državna stanovanja ter domove za starejše. A če je enoletni moratorij na kredite za vse prizadete v ujmi dobrodošel predlog, pa ukrep tako imenovanih solidarnostnih sobot ni bil sprejet z odprtimi rokami.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je komentirala, da je solidarnost trenutno zelo velika in da se izkazuje na več nivojih. Naštela je dan solidarnosti in konkretno pomoč sorodnikom ter sovaščanom ter dodala, da opažajo, da tudi podjetja zaposlenim dajejo solidarnostne pomoči, ki so določene v kolektivnih pogodbah. Glede na dvignjen prag obdavčitve te lahko znašajo do 10.000 evrov. 

"Zagotovo je tudi solidarnostna sobota eden od načinov, kako lahko prispevamo, vendar pa daleč od tega, da bi lahko bil edini," je povedala. Prvič zato, ker gre za prostovoljni ukrep, za katerega se odloči vsak delodajalec posebej. Drugič, gre za selektivni ukrep, ki velja samo za gospodarstvo, pa še v gospodarstvu ne za vsa podjetja. "Določena podjetja že tako delajo v neprekinjenem delovnem procesu ali pa morda ob koncih tedna nimajo dela," je povedala.

Dodala je, da solidarnostnih sobot prav tako ne bodo mogli izvesti v javni upravi. "Zato se nam zdi bolj primerno, da bi za vse uvedli možnost dodatnega delovnega dne in ta izkupiček namenili v blagajno za obnovo po poplavah," je sklenila. 

Tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar se je strinjal, da mora biti solidarnost vsekakor prostovoljna. Poudaril je, da že zdaj ogromno ljudi in podjetij prispeva po svojih zmožnostih. "Obrtniki opravljajo prostovoljno delo na terenu, to smo videli že od samega začetka," je izpostavil. "Ukrep, kot je predlagan, bi moral biti bolj premišljen, bolj dodelan, da bi učinkoval," je povedal. 

Na vprašanje, ali gre za populističen ukrep, je Cvar odgovoril, da bi to težko ocenil. Trenutno osnutek zakona še vedno obravnavajo, kot je pojasnil, delavska združenja skupnega stališča še niso podala. "Vsekakor pa bi pričakovali, kot je bilo uvodoma povedano, da bi podjetja prispevala v obliki višine dobička, ne pa v višini posameznih plač. Podjetja z zelo veliko zaposlenimi bi tokrat prispevala zelo veliko sredstev ali pa morda celo preveč. Sploh pa tista, ki morda niso v najboljšem likvidnem stanju," je še razložil.

Kaj pa nadzor? Bi lahko prišlo do zlorab?

Jerkičeva pravi, da solidarnostna sobota vsaj glede na osnutek zakona ni nikakor nadzorovana. "Zaradi izkušenj, ki jih imamo, menimo, da bi lahko prišlo do tega, da bi podjetja solidarnostno soboto izvedla, ne bi pa odvedla prispevka v sklad. Na koncu bi takšna nepremišljena poteza povzročila več vprašanj kot pa odgovorov," je povedala. 

Sama sicer dvomi, da bi se iz tega naslova nabralo zelo veliko sredstev – prav zato, ker gre za omejen ukrep. "Po moji oceni bi bilo udeleženih nekje 100.000 zaposlenih, ne znam pa oceniti, kakšno bi bilo število delodajalcev," je povedala. 

V studio smo povabili tudi predstavnike vlade, a se na povabilo niso odzvali, češ da bo več znano v četrtek. Sta pa o prispevku gospodarstva ta teden v oddaji 24UR ZVEČER že spregovorila premier Robert Golob in šef največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. "Kdor ima več, je prav, da prispeva več," je poudaril Golob. Premier je pojasnil, da bomo skušali počrpati čim več nepovratnih sredstev, a da se bomo tudi zadolžili in da moramo sredstva počrpati tudi iz okolja. "V tem primeru tudi iz gospodarstva," je prepričan. 

"Ko gre za pričakovanje, da bodo gospodarstvo in posamezniki delovali solidarno, je zelo važno, da je vlada najprej postrgala, kar se je dalo, in šele potem šla na žepe davkoplačevalcev," pa je dejal Janša. 

 Cvar se strinja z Golobovo trditvijo, naj tisti, ki ima več, prispeva več, a ob tem opozarja, da je treba ločiti tiste, ki sploh lahko dajo, saj nekateri ne morejo. "Tukaj bi se morali predvsem fokusirati na dobiček in število zaposlenih. Ni namreč nujno, da je število zaposlenih sorazmerno z dobičkom in zato se mi tak način zbiranja solidarnih sredstev ne zdi najbolj smiseln," je pojasnil. 

Jerkičeva je dodala, da solidarnost vedno temelji na tem, da tisti, ki ima več, prispeva več. "Mi smo pri obravnavi tega ukrepa opozarjali na to, da bi bilo treba nujno izvzeti tiste, ki so poplavljeni. Nekako se zdi nesmiselno, da tisti prispevajo v solidarnost."

Je sprejetje zakona preuranjeno?

Jerkičeva je menila še, da bi bilo sprejetje predloga v četrtek preuranjeno. "Učinek bi bil mnogo večji, če bi ob neki splošni oceni škode lahko jasno videli, kaj je cilj zbiranja teh sobot. Ali nabiramo milijardo, dve milijardi? Kdo bo prispeval? In da na koncu ne bi ostal grenak občutek, da so nekateri za to dali vse, drugi pa so se izognili. Slovenci se znamo na koncu zelo prešteti, tudi če gre za solidarnost."

"Morda bi bilo smiselno takšen sklad ustanavljati z drugim zakonom, ki prihaja, torej z zakonom o obnovi. In tam domisliti vse ukrepe, tudi če so to prostovoljne delovne sobote ali kakšen drug način prispevka. Mislim, da bi državljani veliko raje sodelovali na tak način. Vsekakor pa povsod prostovoljno," je še menila.