Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana se je pred odhodom na Kosovo sestal s premierom Antonom Ropom in zunanjim ministrom Ivom Vajglom, sprejel pa ga je tudi predsednik Janez Drnovšek.
Pogovarjali so se o razmerah na Zahodnem Balkanu, pripravah na slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi prihodnje leto, slovenska stran pa je Solano tudi seznanila s spremenjenim stališčem glede približevanja Hrvaške EU, ki ga je slovenska vlada oblikovala po incidentu pri Sečovljah.
Solana je po končanih pogovorih dejal, da ni prišel slovenske sogovornike prepričevati v to, naj privolijo v arbitražo za rešitev vprašanja meje s Hrvaško. Po njegovem prepričanju tik pred volitvami v Sloveniji ni čas za takšne pogovore, temveč ga bo dovolj, ko bo predvolilna mrzlica mimo. "Nisem prišel svetovat, sem pa pripravljen pomagati," je dodal.
Slovenija je prva država z območja Balkana, ki je vstopila v Evropsko unijo in zvezo Nato. To dejstvo pa s seboj prinaša tudi obveznost, namreč, da ostalim državam regije pokaže pot in jim pomaga, je na Brdu pri Kranju poudaril Solana. Pot v EU je za države Zahodnega Balkana odprta, a pri tem se morajo naučiti, da se v Uniji spori rešujejo z dialogom in sodelovanjem, je še dodal.
Slovenski premier Anton Rop je poudaril, da je včlanitev držav Zahodnega Balkana v slovenskem interesu in da si bo država za to prizadevala. Tudi vključitev Hrvaške v EU ostaja v slovenskem interesu, bo pa moral Zagreb, tako Rop, izpolniti vse kriterije. Premier Rop je ob tem poudaril, da se Slovenija arbitraži kot možnosti za rešitev vprašanje meje nikoli ni izogibala, napovedal pa je tudi, da bo Ljubljana Zagrebu predlagala sklenitev dogovora o izogibanju konfliktov.
Podobnik pisal Solani o incidentu
Predsednik SLS Janez Podobnik je danes Javierju Solani poslal pismo in posnetke sredinega incidenta. Podobnik je v pismu predstavil potek incidenta, pri tem pa kot dejstvo izpostavil, da so hrvaški policisti brez kakršnegakoli povoda obračunali s slovenskimi državljani na slovenskem ozemlju. V pismu je tudi poudaril, da so hrvaški policisti grobo in ponižujoče aretirali tudi dva poslanca slovenskega parlamenta, čeprav so bili opozorjeni, da sta med dvanajstimi zajetimi tudi poslanca.
Nasilje hrvaške policije je po Podobnikovi oceni očitno nadaljevanje poskusov hrvaške politike, da mimo dogovorov ali morebitne arbitraže dobesedno zasede del slovenskega ozemlja. Ne sme se namreč spregledati ponavljajočih se incidentov v Piranskem zalivu, ko je hrvaška policija preprečila, da bi ob kršitvah hrvaških ribičev, ki so med drugim uporabljali v Sloveniji nedovoljene metode ribolova, lahko slovenska policija opravljala svojo nalogo.
