Na dveh različnih srednjih šolah v eni od slovenskih regij so v zadnjem obdobju obravnavali dva poskusa samomora. Na Policiji zaradi varstva osebnih podatkov in ker gre za mladoletni osebi, več informacij ne razkrivajo, so pa pojasnili, da v obeh primerih dogodka nista bila posledica kaznivih dejanj ali nesreče. V isti regiji se je po naših informacijah zgodil še en tovrstni dogodek, ki se ni končal le s poskusom, ampak s smrtjo otroka.
Klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Mateja Hudoklin pojasnjuje, da pri mladostnikih v obdobju adolescence opažajo veliko stisk in izrazitih težav, ki se kažejo v izgubi smisla in volje do življenja. "Treba je vedeti, da je to obdobje, ko so prisotna zelo močna občutja, nihanja razpoloženja, tudi neke skrajnosti v razpoloženju in se bolj običajno pojavljajo kot potem kasneje pri odraslih," je Hudoklinova pojasnila za našo televizijo.
Ob tem poudarja, da lahko pri mladostnikih že en sam dejavnik, kot je na primer nesrečna ljubezen ali neuspeh v šoli, prispeva k temu, da ne vidijo več smisla v svojem življenju. A kot dodaja, se to ne zgodi čez noč, ampak stiska običajno traja dlje časa, se stopnjuje in poglablja. V tem primeru je treba poiskati pomoč in se sprva obrniti na katerega koli odraslega, ki jim je dostopen, pojasnjuje.
Strokovnjaki v pokoronskem obdobju opažajo več hudih stisk mladostnikov, ki morajo običajno dolgo čakati na strokovno pomoč, v nekaterih primerih pa tudi na lastno željo čakajo, da se bodo težave rešile same od sebe, a se ne. "Pridejo pozno in potem potrebujejo hospitalno in intenzivno specialistično obravnavo, da se te stiske razrešijo," pove Hudoklinova.
Kot poudarja, v današnjem obdobju na razpoloženje mladostnikov močno vplivajo internet in družbena omrežja, saj so spletni socialni stiki zanje zelo pomembni. Na spletu so izpostavljeni tudi neustreznim vsebinam, pogosto pa si kar sami postavijo diagnozo na podlagi informacij, ki jih najdejo.
Kako naj starši prepoznajo, da se z njihovim otrokom nekaj dogaja? "Vsaka nenadna ali bolj intenzivna sprememba v vedenju otroka nam govori o tem, da se z njim nekaj dogaja, kar ne obvladuje dobro. To je priložnost, da se poskušamo pogovoriti o tem in ugotoviti, kaj je vzrok," pravi klinična psihologinja, ki staršem svetuje, naj vztrajajo, četudi se mladostniki pogosto umaknejo, ko so v stiski.
Več o stiskah mladostnikov in kako jih prepoznati v današnji oddaji 24UR.
Znaki, na katere naj bodo pozorni, so denimo opuščanje interesov, zadrževanje doma, jokavost, razdražljivost, padec učne uspešnosti. "Dobro je, da imamo z otrokom vzpostavljen odnos, ki je odkrit, zaupen, da se otroci, ko so v stiski, obrnejo na starše, čeprav so v obdobju adolescence," poudarja.
Pomemben vidik so tudi pričakovanja, ki jih imajo starši danes do svojih otrok, in tudi pričakovanja, ki jih imajo mladostniki do sebe. "Živimo v času, ko imamo pričakovanja do otrok precej visoka. Danes je pomembno, da imajo lepe ocene." Da šola in pritisk glede ocen lahko vodi v stiske, sicer ni nov fenomen, saj je šola že od nekdaj pomemben dejavnik, na podlagi katerega otroci doživljajo samega sebe in svojo uspešnost. "Danes je še toliko bolj pomembno, da so uspešni. Če ni tako, lahko nastane velika stiska," še dodaja sogovornica.
V Sloveniji leta 2023 manj samomorov
Generalno policijsko upravo smo zaprosili za splošno statistiko o primerih, ko stiske mladostnikov vodijo v tragične dogodke. Zanimalo nas je, ali Policija v zadnjem času beleži porast tovrstnih hudih stisk. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje sicer razkriva, da je v letu 2023 zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, večinoma moških. Od leta 2021 opažajo trend upadanja. Najvišjo umrljivost zaradi samomora so zabeležili v posavski regiji.
Kot sicer ugotavljajo, samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah. V starostni skupini 10–14 let v letu 2023 niso zabeležili nobenega samomora.
