Nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart iz mariborske nadškofije, ki so osumljeni poslovne goljufije pri prenovi dvorca Betnava na račun EU, so priznali krivdo. Tožilec Stanislav Pintar je na predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču tako danes že lahko izročil pisna priznanja krivde.
Za Mariničevo Pintar predlaga pogojno 15-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Za Bogatina je predlagal 10 mesecev zapora, ki se izvrši alternativno kot splošno koristno delo. Za Ekarta pa je predlagal pogojno 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
Sodnica Romana Gradič danes ni izrekla kazni, saj je Mariničeva obdolžena še enega kaznivega dejanja glede nepoplačanih terjatev, ki je združeno s kaznivim dejanjem poslovne goljufije pri prenovi Betnave. Za drugo kaznivo dejanje pa je treba opraviti poseben narok. Izrek kazni bo predvidoma 4. julija.
Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je prav tako obdolžena poslovne goljufije pri prenovi Betnave, se naroka ni udeležila. Kot je za 24ur.com povedal odvetnik Hilde Tovšak Boris Kanduti, se Tovšakova obravnave ni udeležila zaradi slabega zdravstvenega stanja. Kot je pojasnil, jo je v zaporu pregledal zdravnik, ki je potrdil njeno slabo zdravstveno stanje, sodišče pa je temu sledilo in predobravnavni narok preložilo.
Na sodišče ni prišel niti nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec, ki krivde ne priznava. Na sodišče ni želel priti, ker njegova prisotnost ni obvezna. Tudi njemu bodo sodili ločeno, so poročali v oddaji 24UR.
Kaj se je dogajalo?
Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.
S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.
Vodilni v družbi Vegrad so po besedah tožilstva odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Kasneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.
Gospodarsko ministrstvo so preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili veliko protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.
Po neuradnih podatkih Tovšakova, ki na Igu prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v aferi Čista lopata, krivde, tako kot v primeru oškodovanja Rimskih term, ne namerava priznati. Tovšakova namreč ne priznava vseh očitkov iz obtožnice, poleg tega pa tožilec zahteva previsoko kazen. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora.
V primeru oškodovanja Rimskih term je tožilec zahteval šestletno zaporno kazen, zato Tovšakova obtožnice ni priznala. Zaradi različnih pogledov na obrambo je v tem primeru svojemu zagovorniku Kandutiju preklicala pooblastilo, zato ji je sodišče po uradni dolžnosti kot zagovornika najprej določilo odvetnika Dejana Gracerja, ki pa je ne more zastopati, saj že zastopa enega od oškodovancev v drugi zadevi proti Tovšakovi. Spis je tako prevzel odvetnik Igor Inkret, sojenje v zadevi Rimske terme pa naj bi se nadaljevalo 12. junija.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.