Sojenje Krašovcu: so se za goljufijo odločili v vodstvu Vegrada? Tako se je v družbi delalo, trdi nekdanji zaposleni

Na sojenju nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu v zadevi Betnava je sodišče danes zaslišalo nekdanjega vodjo projekta dvorca Betnava Andreja Skaleta, ki je bil zaposlen v Vegradu. Dejal je, da je odločitev o ponareditvi dokumentacije za pridobitev evropskih sredstev za obnovo dvorca prišla iz vodstva Vegrada. Skale pa ni vedel, kdo je oseba iz Vegrada, ki je sprejela takšno odločitev.

Pojasnil je, da se je udeležil dveh sestankov, na katerih so govorili o poteku obnove dvorca Betnava, vendar ni nikdar ostal do konca sestanka, saj je bil odslovljen. Na enem izmed sestankov, ki je bil poleti 2010, je bil po njegovih besedah navzoč tudi Krašovec. Na teh sestankih, tako Skale, je bila sprejeta odločitev, da se dela na gradbišču, na katerem je vladala "norišnica", pospešijo, in sicer tako, da se prikaže več opravljenih del in stroškov, kot jih je bilo v resnici, vse to pa z namenom pridobitve 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Skale je dejal, da se je tako delalo v Vegradu, kdor pa je temu nasprotoval, je bil ob službo.

Tožilec Krašovcu, ki krivde ne priznava, očita, da je septembra 2009 psihološko vplival na nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in šefa mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in z njo od gospodarskega ministrstva za dvorec Betnava pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali plačila po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago pri zahtevku za izplačilo sredstev EU. Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.