Soglasna podpora zaostritvi zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je sprejel dopolnila, pripravljena na predlog predlagateljev, društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec. Zakonski predlog po sprejetem dopolnilu ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak navaja, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Dopolnjena so tudi določila glede monitoringa, in sicer bo moral povzročitelj onesnaževanja polurne povprečne vrednosti in dnevne povprečne vrednosti emisij sproti objavljati na spletni strani in jih mesečno pošiljati ministrstvu in občini. Predvideno je tudi, da bo pristojno ministrstvo na svoji spletni strani obveščalo javnosti o meritvah, ki mu jih bo pošiljal onesnaževalec.

Še vedno je predvideno, da se bo monitoring moral izvajati na vseh izpustih naprave in da se bo na napravah za sosežig moral izvajati tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje. Prav tako v predlogu ostaja določilo, da bo neizpolnjevanje zahtev glede monitoringa in sporočanja njegovih rezultatov prekršek, ne več lažji prekršek.

Z dopolnilom pa so iz predloga črtali uvedbo okoljske dajatve. Kot so pojasnili predlagatelji, se je v prvi obravnavi DZ izkazalo, da so mnenja poslancev glede dajatve deljena, želijo pa, da bi dobil zakon soglasno podporo.

Člani odbora so glasovali enotno. Koalicija je v celoti pritrjevala predstavnikom predlagateljev iz Anhovega, ki so opozarjali na veliko obremenitev izpustov na zdravje prebivalstva, ki je zdravstveno že obremenjeno zaradi azbesta iz preteklosti. Tudi v opoziciji so poudarili, da mora biti zdravje na prvem mestu, in izrazili zadovoljstvo, da se je od vložitve predloga v DZ doseglo kompromisne rešitve, ki so naslovile morebitne neustavnosti.

"Pomembno je, da s tem zagotavljamo zdravo življenjsko okolje, torej človekovo pravico do zdravega okolja in življenja, ki mora biti pred vsemi pravicami," je dejala predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda). Predrag Bakovič (SD) je dejal, da si zakon zastavlja cilje, katerim bi morali slediti vsi, in izrazil zadovoljstvo, da se je z amandmaji doseglo največje možno soglasje predlagateljev in vlade. "Pravica do zdravja ljudi, živali in okolja je nad interesi vsakršnega dobička na tem svetu, kjerkoli," je poudarila Nataša Sukič (Levica) in dodala, da je nujno izenačiti standarde, saj da sežig in sosežig proizvajata enako škodljive snovi.

Tudi v opoziciji so poudarili, da mora biti zdravje na prvem mestu. Danijel Krivec (SDS) je dejal, da se je predlog od vložitve uskladil, tako da so velika neskladja z ustavo odpravljena. "Ko pride neki zakon v proceduro, je naloga DZ in poslancev, da z vseh vidikov določene stvari pogledajo. Se pa vsi strinjamo, da je zdravje in okolje na prvem mestu," je pojasnil. "Glavni cilj, ki smo ga zasledovali, je zagotoviti zdravo življenjsko okolje za vse ljudi," je dejal Janez Žakelj (NSi) in izrazil zadovoljstvo, da se je pri usklajevanju iskalo rešitve v dialogu in da je sedanji predlog kompromis. Ob tem je koalicijo pozval, naj absolutno prednostno obravnava problem zdravstvene oskrbe vseh prebivalcev.

'Končno je zdravje ljudi pred interesi industrije, kapitala, lobijev'

"Prebivalci smo izjemno veseli, da je politika končno presegla tradicionalne delitve in se je združila v tem, da je postavila zdravje ljudi in varstvo okolja pred interese industrije, kapitala, lobijev. Tako da upanje, da bomo končno dihali čistejši zrak, postaja vse bolj realno," je po koncu razprave dejala Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.

S kompromisom do rešitve

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Salonit Anhovo sta predstavila pravni mnenji, ki trdita, da izenačitev mejnih emisijskih vrednosti za naprave za sosežig s sežigalnicami, kot je predvideval prvotni predlog, ne bi bila v skladu s pravom EU oz. bi bila lahko neustavna. Zato so morali sprejeti kompromis.

Salonit, ki v cementarni v Anhovem uporablja sosežig odpadkov, je naročil mnenje pri pravniku Rajku Pirnatu, ki je dejal, da bi se z določilom, da se standardi za sosežig in sežig odpadkov izenačijo, izenačevalo bistveno različne dejavnosti, ki uporabljajo bistveno različne tehnologije, ter da bi lahko bilo kršeno ustavno načelo enakosti, tehtati bi bilo treba tudi poseg v ustavno pravico svobodne gospodarske pobude.

Predsednik uprave Salonita Anhovo Tomaž Vuk je dejal, da ne nasprotujejo temu, da se zaostri pogoje za obratovanje v sosežigu, tudi sami imajo pripravljene projekte za zmanjšanje vpliva na okolje. Morajo pa biti spremembe v okviru ustave in evropskega pravnega reda ter izhajati iz razpoložljivih tehnologij za posamezne naprave, je menil.

Žiga Simončič iz predstavništva avstrijskega gospodarstva v Sloveniji Advantage Austria - skoraj 75-odstotni lastnik Salonita je avstrijski Wietersdorfer Alpacem - je pred sprejemom dopolnil menil, da bi morali zadevo urediti v podzakonskih aktih. Sprejem zakonskega določila pa bi vodil v deindustrializacijo slovenskega gospodarstva, zmanjšanje investicij in tudi dražjo gradnjo stanovanj, je menil.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pravno mnenje naročila pri odvetnici Ani Stanič, ki je utemeljevala, zakaj izenačitev mejnih vrednosti emisij za naprave za sosežig s sežigalnicami ne bi bila v skladu s pravom EU. Med drugim je opozorila, da so zaključki o BAT objavljeni za vsako tehnologijo posebej ter da je na ravni EU opredeljeno, da mora določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev izhajati iz najboljše razpoložljive tehnike, tako da neposredna primerjava mejnih vrednosti za sežigalnice in za naprave za sosežig ni možna.

Podporo predlogu so izrazili zdravniki - že januarja 2020 je več kot 600 zdravnikov pozvalo k izenačitvi standardov za sežigalnice in naprave za sosežig - in Miran Brvar je dejal, da je dokazano, da prebivalci, ki živijo v okolici sežigalnic, pogosteje zbolevajo za rakavimi in drugimi obolenji, za sosežigalnice pa so dovoljene še višje vrednosti izpustov. Metoda Dodič Fikfak je v odzivu na nekatere opazke, da prebivalci Anhovega na seji več govorijo o težavah zaradi azbesta kot zaradi zraka, poudarila, da je verjetnost, da bo nekdo, ki je že bil izpostavljen azbestu in bo izpostavljen še onesnaževalom iz sosežigalnice, zbolel za hujšo boleznijo, veliko večja, kot če prej ne bi bil izpostavljen azbestu.