Slovenija

Soglasje za letošnje avtoceste

Ljubljana, 20. 05. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Poslanci DZ so sprejeli sklep o soglasju k letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest v letošnjem letu.

Gradnja avtoceste na odseku Črni Kal
Gradnja avtoceste na odseku Črni Kal FOTO: POP TV

Tako naj bi v letošnjem letu na avtocesti Hoče - Arja vas odprli nov priključek Lopata, ki naj bi ga začeli uporabljati že sredi letošnjega leta. Če bodo tehnične možnosti in vremenski pogoji dopuščali pospešeno dinamiko gradnje, naj bi se konec letošnjega leta že peljali po novem 8,2 kilometra dolgem avtocestnem odseku Trojane - Blagovica. Podobno pa velja tudi za avtocestni odsek Klanec - Ankaran, skupne dolžine 14,9 kilometra. Na novo naj bi odprli tudi novi 2,8 kilometrski odsek od Korenitke do Pluske ter skoraj 40 kilometrov dolgo avtocesto Kronovo - Obrežje. Do konca leta naj bi namreč dokončali 9,2 kilometra dolg odsek med Kronovim in Smednikom, 17,6 kilometrski odsek med Smednikom in Krško vasjo ter 12,3 kilometra avtoceste od Krške vasi do Obrežja.

V letu 2004 bodo nadaljevali tudi z gradnjo 6,3 kilometra dolgega avtocestnega odseka Maribor - Pesnica, ki naj bi bila končan do leta 2006. Nadaljevali naj bi tudi z gradnjo 10,7 kilometra dolgega odseka preko Rebernic na avtocesti Razdrto - Vipava, ki naj bi bila končana v letu 2007 ter 3,7 kilometrskega odseka med ljubljanskima naseljema Šentvidom in Kosezami, kjer naj bi dela končali leta 2006. Nadaljevali pa naj bi tudi z gradnjo 7,8 kilometra dolgega odseka Hrastje - Lešnica, ki naj bi bil, če bodo odkupi zemljišč in oddaja del potekali brez zapletov, končani sredi leta 2006. Nadaljevali pa naj bi tudi z izgradnjo obvoznice Pragersko, sicer dela 9,6 kilometra dolge avtoceste Slovenska Bistrica - Hajdina, ki naj bi bil zgrajen konec leta 2005. Skupno se bo v letu 2004 nadaljevala gradnja 17,8 kilometra štiripasovne avtoceste, 10,7 kilometra hitre ceste in 5,9 kilometra obvoznice.

V letošnjem letu pa naj bi začeli graditi 11,6 kilometrski odsek med Cogetinci in Vučjo vasjo na avtocesti Lenart - Beltinci, ki naj bi bil zgrajen leta 2008. Prav tako pa naj bi gradili tudi 2,4 kilometrski odsek gorenjske avtoceste med Peračico in Podtaborom. Začeli pa naj bi graditi tudi ploščad za bencinski servis Cikava na avtocesti Šmarje Sap - Višnja gora ter odsek avtoceste in hitre ceste na območju mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje.

Tudi v LDS so izrazili pripombe v zvezi z načinom cestninjenja. Tako je Jože Avšič poudaril, da je treba pripraviti dolgoročno vizijo in oblikovati enotni sistem zbiranja cestnin. Njegov strankarski kolega Tone Anderlič pa se je vprašal, kakšen je smisel sprejemanja takega dokumenta danes, če je jasno, da so morali nekatera dela že začeti. Vodja največje poslanske skupine pa je bil kritičen tudi do sistema financiranja izgradnje avtocest.

Novi kilometri za letošnje volitve

Jože Tanko (SDS) je povedal, da bo njegova poslanska skupina podprla predlog, čeprav je imel glede plana nekaj pomislekov. Do sklepa prihaja prepozno, največ novih kilometrov novih avtocest v zadnjih letih pa bo letos zgrajenih zaradi volitev, tako pa se bodo "optično prikazale aktivnosti in uspehi vlade v zadnjem letu," meni Tanko. Poslanec SDS je opozoril, da se ne bo realiziral program vračanja odtujenih sredstev bencinskega tolarja v skladu s sprejetim nacionalnim programom. Po njegovem mnenju bo iz nacionalnega programa tako izpadel eden od temeljnih virov, to je bencinski tolar. Poslanec SDS je kritiziral tudi nadzor na Darsom; po sprejeti noveli zakona o družbi za avtoceste v RS (Dars), ki med drugim omogoča njeno privatizacijo, državni zbor ne ve, kaj se dogaja v Darsu, pravi Tanko.

Alojz Sok (NSi) je opozoril zlasti na način financiranja izgradnje avtocest, saj je izpostavil vse manjši delež sredstev, ki jih za gradnjo namenjajo iz namensko pobranega bencinskega tolarja. Večino avtocest se namreč po njegovih besedah gradi s pomočjo kreditov, ki pa jih bo šele treba odplačati. Cestni promet v Sloveniji hitro narašča, dodaja Sok, ki je zato opozoril, da bi bilo smiselno na določenih odsekih zgraditi takšne premostitvene objekte, ki bi omogočili razširitev avtocest. Izpostavil pa je vprašanje izgradnje železniške infrastrukture ter obračunavanja cestnine.

Kebrič: Vse bo šlo naprej kot doslej

Tega vprašanja se je dotaknil tudi Ivan Božič (SLS), ki je zato vprašal, kdaj naj bi uvedli elektronsko kontrolo prometa. Izpostavil pa je tudi vprašanje, kolikšen delež sredstev od pobranih cestnin naj bi namenili za ohranjanje narave. Ivan Kebrič je v imenu poslanske skupine DeSUS povedal, da ni pomembno, ali se glasuje za sklep ali proti njemu, ker bo "zadeva šla tako naprej, kakor je šla doslej", je dejal Kebrič.

Janko Veber (ZLSD) je dejal, da podpirajo letni plan razvoja in obnavljanja avtocest. Slovenija ima pomemben strateški položaj, izgradnja avtocestnega omrežja pa je eden od največjih regionalnih projektov v Sloveniji. Veber je izrazil željo, da bi omenjenemu planu sledil tudi program ostalih državnih cest, da ne bi v prihodnje prišlo do morebitnih razlik med območji po Sloveniji. Poslanec ZLSD je izrazil zadovoljstvo, ker plan predvideva, da bi se dela v sklopu investicijskega obnavljanja izvajala izven sezone. Kritiziral pa je način financiranja realizacije plana: več sredstev je iz koncesijskih dajatev in iz najetih kreditov, manj sredstev pa je predvidenih prek vrednostnih papirjev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20