Türka moti ultimativnost zahtev

Predsednik vlade Borut Pahor je po sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin (PS) o koalicijskem predlogu besedila novela zakona o žrtvah vojnega nasilja povedal, da še vedno obsajajo nesporazumi glede šestega člena zakona. Sprejeli so sklep, da 'v razumnem roku skušajo odpraviti vsa nesoglasja'.

Če bi se pokazalo, da je zlasti za določitev šestega člena potrebna pomoč pravne stroke, se bodo, tako Pahor, odločili, da se oblikuje skupina pravnih ekspertov, ki jim bo pomagala pri nomotehničnem zapisu šestega člena. "Potem bi znova na vrhu, skupaj s predsedniki strank, presodili, ali je tako besedilo zrelo za to, da ga vodje poslanskih skupin složno vložijo v parlamentarno proceduro," je pojasnil premier.

Po njegovem prepričanju je naloga slovenske politike, da ne odlaša več s sprejetjem novele zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Presečnik: Kompliciranje okrog šestega člena traja predolgo

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je po sestanku dejal, da "kompliciranje okrog šestega člena traja predlogo". Ker gre za vprašanje otrok in mobilizirancev kot upravičencev po tem zakonu, si želi, da bi se čim prej uskladili.

Presečnik ugotavlja, da je pri ostalih členih očitno večinsko soglasje, morda s kakšnimi manjšimi razlikami, a pričakuje, da tu ne bo težav. Želi pa si, da bi se čim prej uskladili tudi o šestem členu, ki se mu sicer ne zdi tako pomemben. Za SLS bi bilo po njegovih besedah sprejemljivo, da člen ostane takšen, kot je, ali da se točneje definira.

Janša: Korak nazaj

Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše gre pri predlogu za "korak nazaj, glede na točko, v kateri so že bila dosežena soglasja v prejšnjem mandatu". Zaradi tega so v SDS predlagali, da usklajevanje nadaljujejo tam, 'kjer je soglasje že obstajalo, nato pa se poiščejo rešitve, ki ne bodo vpletale ideologije v tematiko poprave krivic'. "Kolikor sem razumel iz pogovora s predsednikom vlade, je tak tudi njihov namen," je dejal in izrazil prepričanje, da lahko pridejo naprej, če bo takšna dobra volja izražena tudi s strani ostalih članov vladne koalicije.

Glede zahteve nekdanjih generalov JLA po vojaški pokojnini pa je Janša ocenil, da je ta moralna ravno toliko, kot bi bila 'moralna zahteva generalov italijanske ali nemške okupatorske vojske iz časa druge svetovne vojne'.

Jelinčič predčasno zapustil sestanek

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je povedal, da se je slovenska država očitno odločila, da bo škodo, ki ji je bila povzročena med vojno, plačala sama, zato sam v takih zadevah ne bo sodeloval. Prav tako SNS ne bo podpisala dogovora o takšni noveli, v kolikor bi do njega prišlo

Kot je povedal, bo SNS pri noveli vztrajala pri svojih stališčih, ki jih je podala v pisni obliki, in sicer, da ne more soglašati z osnovno intenco zakona, ki "pravzaprav skuša izenačevati tiste, ki so se borili proti okupatorju, s sodelavci okupatorskih sil, izdajalci in kolaboranti".

Jelinčič tudi meni, da je v času, ko je država v finančnih škripcih, nesmiselno govoriti o zakonu, "ki bo samo še obremenil vse skupaj".

NSI: Lahko so veseli, da mirno živijo v državi, ki so jo napadali

Odzvali so se tudi v Novi Sloveniji (NSi), kjer od vlade pričakujejo, da bo vse zahteve zavrnila kot skrajno neprimerne in brezpredmetne. Izplačilo odškodnine bi bilo namreč po njihovem mnenju žaljivo in v posmeh vsem tistim, ki so leta 1991svoje življenje zastavili za obrambo domovine. Po njihovem mnenju častniki JLA, "ki so odkrito sodelovali v agresiji na Slovenijo, s strani države ne bi smeli dobiti niti evra".

V NSi se zavzemajo, da se omenjenim pripadnikom bivše zvezne vojske odvzame vsakršno pokojnino - tudi starostno - in druge denarne socialne transferje, odvzeta sredstva pa nameni družinam padlih v vojni za Slovenijo. "Ne poznamo primera v svetu, da bi država izplačevala pokojnine svojim nekdanjim agresorjem. Nekdanji častniki JLA bi bili lahko veseli, da lahko danes mirno in normalno živijo v državi, katero so pred 18 leti napadli z orožjem," so prepričani.

Türka moti ultimativni značaj zahtev

Iz urada predsednika Danila Türka pa so sporočili, da le-ta ne sprejema predlogov in ne podpira zahtev glede posebnega obravnavanja, ki jih je nanj naslovila skupina generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje JLA. Türk tudi ne vidi razloga, da bi vzpostavljali ugodnejši pravni režim ali sklepali posebne poravnave za določitev pokojnin nekdanjim pripadnikom JLA. "Posebej zmoti ultimativni značaj zahtev v omenjenem pismu," so zapisali.