Sodniške stavke ne bo

Slovensko sodniško društvo je na današnji seji glavnega odbora sklenilo, da zaenkrat stavke sodnikov ne bo. V društvu ugotavljajo veliko stopnjo nezadovoljstva sodnikov s plačno reformo. Po besedah predsednice društva Janje Roblek bodo o posegu v neodvisnost položaja sodnikov seznanili Evropsko sodniško združenje in v 60 dneh sklicali občni zbor.

Minister za pravosodje Lovro Šturm pozdravlja odločitev glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, je pojasnila tiskovna predstavnica ministrstva Mojca Hardi. Minister ocenjuje, da je prevladala odgovornost sodnikov. Vesel in ponosen je, da imamo v Sloveniji sodnike, ki dajejo prednost interesom ljudi, ki čakajo na rešitev dolgotrajnih sodnih postopkov, in ne svojim lastnim interesom. Prav je, da so sodniki spore pripravljeni reševati po pravni poti. Po mnenju ministra navedeno kaže na odgovoren čut slovenskih sodnikov, je še pojasnila Hardijeva.

Sodniki nezadovoljni, stavke ne izključujejo

"Ugotavljamo veliko stopnjo nezadovoljstva sodnikov z izvedeno plačno reformo, ker je več kot 90 odstotkov vseh sodnikov, ki so že prejeli odločbe o plačah, vložilo pritožbe," je po skoraj štirih urah razprave glavnega odbora pojasnila Roblekova. V sodniškem društvu ugotavljajo, da odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač ni spoštovana, zato bo društvo izkoristilo vse pravne poti za zagotovitev ekonomske neodvisnosti sodnikov in s tem pravne varnosti državljanov.

S tem posegom v neodvisnost položaja sodnikov bo društvo seznanilo Evropsko sodniško združenje in najkasneje v 60 dneh sklicalo občni zbor, na katerem bo po besedah Roblekove odločalo o nadaljnjih ukrepih.

Zaenkrat stavke sodnikov ne bo, je dejala predsednica društva, "vendar pa te možnosti ne izključujemo, v kolikor milejši ukrepi ne bodo učinkoviti". Nezadovoljstvo namreč negativno vpliva na delovno vzdušje sodnikov, kar resno ogroža program odprave sodnih zaostankov, so v sklepe soglasno zapisali člani glavnega odbora.

Testen se je udeležil seje

Seje glavnega odbora se je udeležil tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki je bil v zadnjem času tarča številnih kritik iz sodniških vrst. "Pojasnila gospoda Testena smo sprejeli z razumevanjem," je dejala predsednica društva in dodala, da je sodnikom povedal tudi nekaj podatkov, ki jim niso znani. Sodniki po besedah Roblekove na vsak način pričakujejo Testenovo podporo pri vlaganju pravnih sredstev.

Zaplet med prvim sodnikom v državi in ostalimi sodniki je po mnenju Roblekove v tem, da so sodniki od predsednika vrhovnega sodišča vendarle pričakovali odločnejšo reakcijo na začetku, ko se je reforma začela. Ob tem je pojasnila, da je Testen predsednik vrhovnega sodišča od leta 2004, ko je bila reforma že zastavljena. Zatrdila je, da njegovo nasprotovanje sodniški stavki ni bilo ključno. Testen, kot je znano, se strinja, da so sodniki premalo plačani in kot pravo pot ocenjuje ustavni spor.

Tudi o odstopu Viranta in Šturma

Glavni odbor je razpravljal tudi o zahtevi kranjskih sodnikov po odstopu ministrov Gregorja Viranta in Lovra Šturma, vendar se po besedah Roblekove za ta korak v tem trenutku niso odločili.

Virant: Reforma je stimulativna

Minister za javno upravo Virant je prepričan, da je reforma plač v sodstvu izrazito stimulativna in vzpodbuja boljše delo. Kot je dejal, "je usmerjena proti komoditeti in proti uravnilovki". Glede možnosti sodniške stavke je Virant dejal, "da bi bila ta trenutek vsaka oblika stavke, bele stavek ali vsaka oblika zmanjševanja učinkovitosti, kvalitete in obsega dela popolnoma neupravičena, neutemeljena in nekorektna."