Sodniška stavka bo

Ponudbe, ki bi pomenila izpolnitev stavkovnih zahtev "sploh nismo prejeli", je po pogajanjih z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom dejala predsednica stavkovnega odbora sodnikov Janja Roblek in napovedala, da stavka nedvomno bo. Virant je pojasnil, da je bila to njegova zadnja ponudba in pričakuje, da bo vlada stala za njim.

Virant: Z moje strani je to zadnja ponudba

Po ministrovih besedah vlada ne bo predlagala spremembe zakona, ki bi pomenila povišanje plačnih razredov za sodnike. "Vztrajamo na tem, da se lahko plače sodnikov povišajo iz naslova delovne uspešnosti in povečanega obsega dela in da bi vnesli nekaj več fleksibilnosti pri plačevanju okrajnih in okrožnih sodnikov na začetku kariere," je dejal Virant.

Kot je poudaril, je to očitno za stavkovni odbor sodnikov premalo. "Z moje strani je to zadnja ponudba," je pojasnil minister in napovedal, da bo z izidom pogajanj verjetno že v četrtek seznanil vlado. "Pričakujem, da bo vlada stala za mano," je poudaril Virant.

Virant je stavkovnemu odboru ponudil, da bi lahko sodnika začetnika ob imenovanju na okrajno oz. okrožno sodišče uvrstili ne v izhodiščni plačni razred, ki ga določa zakon, ampak do pet plačnih razredov, to je do 20 odstotkov višje. Na ta način bi po ministrovih besedah reševali tisti problem, ki ga sodniki najpogosteje izpostavljajo kot razlog za zahtevo po višjih plačah, to je pomanjkanje kandidatov za sodniška mesta ob razpisih na okrajnih in okrožnih sodiščih.

Roblekova: Stavkovne zahteve so jasne

"Prejeli smo nekaj dodatnega, nekaj za zraven, kar pa se ne tiče stavkovnih zahtev," je pojasnila Roblekova. Ponovila je, da so stavkovne zahteve jasne in temeljijo na odločbi ustavnega sodišča, v kateri je ustavno sodišče jasno zapisalo, da je treba primerjati med seboj samo medsebojno primerljive funkcije, torej treh vej oblasti in ne nekih drugih javnih uslužbencev.

Ker ponudbe, o kateri bi se lahko pogovarjali, ni bilo, in ker menijo, da se vlada ni imela namena pogajati v tej smeri, bodo slovenski sodniki po besedah Roblekove nedvomno opozorilno stavkali.

Roblekova je napovedala, da bodo sodnikom predlagali, da bi že od 16. junija do izpolnitve zahtev izpolnjevali samo pričakovani obseg dela. Tistim, ki so sklenili pogodbe za dodatno delo, bodo predlagali, da jih prekličejo. Poleg tega pa bodo razmislili tudi o tem, ali bodo sodniki še opravljali tisto drugo nesodniško delo, ki je predpisano z zakonom. Po besedah Roblekove gre za druga opravila, ki so tesno povezana z državotvornostjo.

Plače sodnikov s plačno reformo dosegajo od 2200 evrov za okrajnega sodnika začetnika do 4700 evrov za vrhovnega sodnika svetnika za najdaljšo delovno dobo brez upoštevanja delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Ob tem je Roblekova pojasnila, da so to bruto zneski, neto plača okrajnega sodnika začetnika je okoli 1100 evrov, predsednik vrhovnega sodišča pa prejema okoli 2600 evrov neto plače.