Iz stavkovnega odbora slovenskih sodnikov so sporočili, da od delodajalca do danes niso prejeli nobene ponudbe, zato bodo, kot so napovedali, s torkom začeli stavko. Kot je znano, sodniki zahtevajo plače, primerljive s poslanskimi in ministrskimi.
Prvič so stavkali že junija, ko je za tri dni delo na sodiščih praktično obstalo. Sodniki so namreč svojo funkcijo opravljali le v najnujnejših zadevah. Tokrat so se odločili za belo stavko. Začela se bo jutri, končala pa, ko bodo izpolnjene njihove zahteve oziroma ko bo dosežen dogovor.
Vladni pogajalec minister za javno upravo Gregor Virant je že dejal, da tega ne bodo dočakali. Vse skupaj je označil za farso. Če bodo sodniki v času stavke delali po normah, 'to pomeni, da je z normami nekaj narobe', je dodal.
Sodniki pa opozarjajo, da bo v
primeru nepripravljenosti delodajalca na pogajanja stavkovni odbor
predlagal še druge možne oblike stavke. Oktobra nameravajo stavko
zaostriti, stopnjevali pa naj bi jo, vse dokler ne bodo dosegli le 50
odstotkov pričakovanega obsega dela.
Sodniško stavko je komentiral tudi premier Janez Janša. "Tukaj so udarili mimo in bi jih tudi javno pozval k temu, da razmislijo o takšnih korakih," je dejal v pogovoru za Radio Slovenija. Meni namreč, da ima sodna veja oblasti pri nas nižji ugled od vojske, policije in tudi od političnih strank, z napovedjo stavke pa si ga tudi ne zvišuje.
Na vprašanje, ali bo vlada vendarle bolj prisluhnila sodnikom in skušala doseči sporazum, je premier odgovoril z naštevanjem izboljšav, ki so jih bili deležni v tem mandatu. "Številnim sodiščem v Sloveniji smo rešili prostorske probleme, tudi obnovili stavbe, sodne dvorane, pomagali z nabavo informacijskih sredstev, tako da se ne dela več s tehniko iz 19. stoletja."
Vlada ni odgovorna za neposredno učinkovitost sodišč, je še dejal, z naslednjimi besedami pa verjetno razjezil marsikaterega sodnika: "Lahko zgolj primerjamo in vidimo, da enako število sodnikov v drugih držav reši več primerov. Zdaj, ali je to tisto, kar bi morda moralo motivirati sodnike, ali ne, ne vem. Tudi kar se tiče plač".
Poudaril je, da je bil zakon, ki ureja plačna razmerja v sodstvu, sprejet brez kakšnega velikega nasprotovanja. In še, da v času pred volitvami ne morejo spreminjati celotne zakonodaje, zato do 21. septembra neke resne reforme ne gre pričakovati.
Janšev odziv na Türka
V nadaljevanju se je premier dotaknil tudi govora predsednika države Danila Türka na državni proslavi, kjer je ta opozoril, da se avtoriteta državnih ustanov ne spoštuje in da je postalo omalovaževanje sodišč nekakšna politična manira. "Ni problem, če imajo ustanove civilne družbe ali politične stranke, državni zbor in poslanci v javnem mnenju relativno nizek ugled. Ker volivci najmanj vsake štiri leta odločajo o njihovi zamenjavi. Problem je, če ima nizek ugled tista veja oblasti, kjer so trajni mandati in kjer ni nobenih volitev – in ki na koncu presoja o tem, kdo ima prav in kdo narobe oziroma, ki predstavlja nek temeljni garant pravne države," je menil Janša in poudaril, da ima pri nas ta veja oblasti nižji ugled od vojske, policije, posameznikov, menda celo od političnih strank. To je problem za celotno družbo in s tem se bo treba po Janševih besedah v prihodnosti resno ukvarjati.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.