Deisinger je poudaril, da vrhovno sodišče, sodni svet in sodniško društvo k ureditvi razmer na področju plač niso pristopali z izsiljevanjem, tako kot nekateri drugi deli javnega sektorja, temveč so se oprli na odločitev ustavnega sodišča. Tako so po njegovem spodbudili uveljavitev pravne države, ter prekinili desetletno prakso netransparentnosti.
Omenjene tri institucije, ki se ukvarjajo s problematiko plač v pravosodju, se zavzemajo tudi za ureditev plačnih razmer okrajnih sodnikov, ki so po Deisingerju najočitnejši primer podrejenosti sodstva na področju plač. Okrajni sodnik, ki lahko kandidira šele po dolgotrajnem postopku pripravništev in strokovnih izpitov po 30. letu starosti, ima enako plačo kot sodnik za prekrške, ki pa ima precej manjšo odgovornost.
"Zagovarjamo transparentnost, pravičnost in poštenost med vsemi proračunskimi porabniki," je dejal Deisinger in dodal, da je to ena od temeljnih pravic pravne države.
Slovenska sodišča so najbolj obremenjena v Evropi
Deisinger je na novinarski konferenci predstavil tudi podatke o splošnih zaostankih v slovenskem pravosodju, ki niso rezultat premajhne učinkovitosti, saj je Slovenija država z največjim letnim pripadom zadev na prebivalca v Evropi. Kot primer je navedel 2,5-krat večjo Dansko, kjer letno na sodišča prispe kar za polovico manj zadev kot v Sloveniji.
Zaostanke vrhovno sodišče rešuje tudi s projektom Herkules, ki dodeljuje izkušene vrhovne sodnike na okrajna sodišča z velikimi zaostanki. Sistem se je že izkazal za učinkovitega v Domžalah, tako da ga nadaljujejo v Slovenj Gradcu, strokovno pomoč pa so dodelili tudi mariborskemu višjemu sodišču.
