Sodniki vladi postavili ultimat

V izjavi sodniki poudarjajo, da njihov položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in dobre volje vsakokratnih odločevalcev.

Izpostavljajo, da je tudi aktualna vlada javno priznala, da je položaj sodnikov treba izboljšati, predvsem pa poskrbeti za odpravo plačnih nesorazmerij, zaradi katerih plače zaostajajo tudi za več kot 20 odstotkov za drugimi plačami v javnem sektorju.

Na sestanku zbrani sodniki so si enotni v prepričanju, da jim v trenutni situaciji ne preostane drugega, kot da posežejo po dodatnih ukrepih v primeru, če vlada do konca aprila 2023 ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja. Katere ukrepe imajo v mislih, podrobneje niso navedli.

Dodali so še, da so enotni v podpori Slovenskemu sodniškemu društvu, pogajalski posvetovalni skupini, Sodnemu svetu in Vrhovnemu sodišču RS pri vseh dosedanjih prizadevanjih za ureditev položaja sodnikov.

Izjavo so sodniki sprejeli na sestanku, ki so se ga udeležili sodniki vseh sodnih okrožij in sodišč različnih stopenj, med njimi tudi predsednik vrhovnega sodišča, predsednik Sodnega sveta ter vodja pogajalske posvetovalne skupine in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, je sporočila sodnica Tanja Dolar Božič.

Golob verjame, da bodo našli ustrezno rešitev

Premier Robert Golob, ki je sicer na občnem zboru Slovenskega društva sredi januarja napovedal dodatek pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto, je dejal, da potekajo pogajanja z vsemi skupinami v javnem sektorju. Verjame, da bodo znotraj teh pogajanj našli tudi ustrezno rešitev za sodno vejo oblasti, je dodal v izjavi ob robu podpisa dogovora med vlado, gospodarstvom ter izobraževalno in raziskovalno sfero o partnerstvu za tehnološki razvoj in inovacijski preboj.

Na ministrstvu za pravosodje pa so v današnjem odzivu poudarili, da je sodstvo ena od treh vej oblasti, ki ji tako slovenski ustavni red kot mednarodni standardi zagotavljajo materialno neodvisnost, ki jo je dolžna zagotavljati država. Pritrjujejo sodnikom, da je trenutni položaj neustrezen, po oceni ministrice Dominike Švarc Pipan pa tudi neustaven, zato ga je treba čim prej sanirati.

Kot so spomnili, je tudi ustavno sodišče leta 2008 izrecno zapisalo, da se sodniške plače ne smejo nižati tako v nominalni kot v znatni realni vrednosti. "Zato tudi menimo, da bi bilo smiselno problematiko sodniških plač rešiti čim prej, in ne čakati na ureditev funkcionarskih plač leta, kot je predvideno po časovnici plačne reforme," so zapisali v odgovoru.

Vlada je sicer konec januarja v DZ tudi vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, a ga je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah že kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Tako naj bi zdaj vlada plače pravosodnih funkcionarjev urejala v okviru reforme sistema plač v javnem sektorju.