Sodniki dobili na mizo predlog za 577,73 evra mesečnega dodatka

Ministrstvo za pravosodje je Sodnemu svetu prejšnji teden posredovalo predlog za dopolnitev Zakona o sodniški službi, ki predvideva uvedbo mesečnega dodatka za opravljanje funkcije v višini 577,73 evra. Ta dodatek bi sodnikom pripadal za čas, ko opravljajo sodniško funkcijo, zakon pa naj bi bil obravnavan po nujnem postopku.

Po oceni Sodnega sveta predlog zakona sicer pomeni korak v pravo smer, saj pomeni izboljšanje materialnega položaja sodnikov, vendar se z njim ne odpravlja z odločbo ustavnega sodišča ugotovljena neustavnost plač, je na današnji tiskovni konferenci Sodnega sveta poudarila njegova podpredsednica Urška Kežmah. Prav tako po oceni Sodnega sveta predlog ne pomeni dokončne odprave ugotovljenih pravnih nesorazmerij.

"Plače sodnikov se v obdobju od leta 2012 do leta 2020 niso usklajevale z inflacijo," je poudaril predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. To je podkrepil s primerjalnimi statističnimi podatki o plačah sodnikov in javnih uslužbencev, ki kažejo, da so se v omenjenem obdobju plače javnih uslužbencev povišale za 25 odstotkov, sodniške pa zgolj za 5,68 odstotka. Med najnižjo plačo sodnika začetnika in najnižjo plačo poslanca pa je osem plačilnih razredov, je nanizal Horvat.

"Če izvršilna in zakonodajna veja oblasti ne bosta uresničili ustavne odločbe do roka, ki ga je postavilo ustavno sodišče, to je do 3. januarja prihodnje leto, bo Sodni svet, tako smo se že odločili, vložil zahtevo na ustavno sodišče za način izvršitve ustavne odločbe. V ustavni odločbi je že sedaj zapisano oziroma so vneseni osnovni parametri, na podlagi katerih bi lahko ustavno sodišče izračunalo oziroma ugotavljalo, kakšna so nesorazmerja med plačami sodnikov in drugih funkcionarjev," je poudaril Horvat.

Spomnil je tudi na napoved Slovenskega sodniškega društva, da bodo v primeru neizvršitve ustavne odločbe na vseh slovenskih sodiščih 4. januarja protestni shodi. Če to ne bo zaleglo, pa so v društvu že ustanovili posebno skupino, ki bo pripravila vse potrebno za morebitno sodniško stavko.

Slovenska ustava in zakonodaja sodnikom ne prepovedujeta stavke v skladu z evropskimi demokratičnimi kriteriji, je dodal Horvat. Izpostavil je tudi, da so se za stavke med drugim odločili sodniki v Španiji in na Hrvaškem, kjer so dosegli delno zvišanje plač.

Na vprašanje, kako bi potekala stavka, če bi do nje prišlo, Horvat izpostavlja, da bi sodišča normalno delovala v nujnih zadevah, kot so denimo tiste, ki so povezane s pravicami in interesi otrok, družine, v zadevah po Zakonu o duševnem zdravju, pripornih zadevah in še nekaterih drugih. Nekatere druge, občutljive zadeve, kot so denimo sodni register in zemljiška knjiga, pa se ne bi izvrševale.

Horvat meni, da bi bilo odločbo ustavnega sodišča mogoče uresničiti, če bi državni zbor o predlogu dopolnitve Zakona o sodniški službi odločal po hitrem postopku. So pa na svetu pridobili tudi študijo Inštituta za javno upravo, ki je podal mnenje, da je mogoče vlagati odškodninske tožbe sodnikov tudi za nazaj, saj je zastaralni rok v tovrstnih primerih pet let.

"Večje število zunanjih članov Sodnega sveta bi povečalo politični vpliv na imenovanje"

V Sodnem svetu ves čas podpirajo spremembe ustave, po katerih bi se imenovanje sodnikov iz DZ preneslo na predsednika republike, nasprotujejo pa hkratnim spremembam sestave Sodnega sveta in spremembi načina volitev članov Sodnega sveta. Po aktualnem predlogu bi se število članov Sodnega sveta s sedanjih 11 povečalo na 15 članov. Ob tem bi sedem članov Sodnega sveta izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.

V Sodnem svetu menijo, da razširitev sestave Sodnega sveta ne bi prinesla bistvene dodane vrednosti, prav tako bi to ošibilo njegovo operativnost.

"Večje število zunanjih članov Sodnega sveta pa bi povečalo tudi politični vpliv na imenovanje oziroma volitve kandidatov za sodnike in napredovanja in seveda tudi pri sprejemanju drugih zelo pomembnih stališč, ki jih sprejema Sodni svet," je med drugim poudaril Horvat.

Določene zadržke pa imajo v svetu tudi do predloga nove sodniške zakonodaje, ki med drugim prinaša tako imenovanega enovitega prvostopenjskega sodnika, in do predvidene reorganizacije mreže sodišč.

Po mnenju sveta bi bilo treba pri sprejemanju zakonodaje posvetiti večjo pozornost tudi vprašanju, kakšen vpliv bi imela reorganizacija na poslovanje sodišč z vidika obsega in časa reševanja zadev. Pogrešajo tudi zadostna pojasnila, kaj bi bila dodana vrednost uvedbe enovitega sodnika.