Ker se lahko po mnenju preiskovalnega sodnika kaznivo dejanje, ki se očita osumljencu, lahko stori samo z direktnim naklepom, se slednji z zahtevo za preiskavo ne strinja. Maša Kociper z Okrožnega sodišča v Ljubljani je povedala, da v konkretni zadevi ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec imel direktni naklep pridobiti protipravno premoženjsko korist za še neobstoječo akademijo.
S tem pa minister, ki odločitve ni želel komentirati, še ni opran suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. O zahtevi državnega tožilstva bo namreč dokončno odločil tričlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča.
Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je namreč konec oktobra zoper zunanjega ministra vložilo zahtevo za preiskavo.
Očitajo mu zlorabo položaja, saj naj bi za izobraževanje diplomatov prekinil pogodbo s Fakulteto za družbene vede in jo podpisal s portoroško diplomatsko akademijo, ki je bila februarja letos šele v ustanavljanju. Spornih je tudi osem milijonov tolarjev, ki naj bi jih ministrstvo obljubilo akademiji.
Sodnik je zaključil, da Rupel ni bil edini vpleten v izbiro izvajalca strokovnega izpopolnjevanja. Za očitano kaznivo dejanje Ruplu pa po mnenju sodnika ni dovolj dokazov tudi zato, ker se v kazenskem spisu nahajajo samo listine.
Državni tožilec namreč ni izkoristil pooblastil ZKP, ki mu omogočajo, da od organov za notranje zadeve zahteva, da zberejo potrebna obvestila (opravijo razgovore) od oseb, ki so seznanjene z obravnavanim dogajanjem. Posledično naj bi se tako v kazenskem spisu nahajale samo listine, na podlagi katerih sodnik ni mogel sprejeti zaključka, da je osumljeni Dimitrij Rupel storil očitano mu kaznivo dejanje, to je zloraba svojega položaja z namenom drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, dejanje pa je ostalo pri poskusu.
Odvetniška ekipa zunanjega ministra je sicer ves čas vztrajala, da je Rupel nedolžen. Eden izmed odvetnikov Dimitrija Rupla, Boris Grobelnik, je povedal, da so takšno odločitev preiskovalnega sodnika pričakovali. "Glede na to, da ni protipravnosti v ravnanju ministra, pričakujemo tudi, da bo to potrjeno tudi na izvenobravnavnem senatu okrožnega sodišča v Ljubljani, in to v najkrajšem možnem času."
Izvenobravnavni senat ima po zakonu le 48 ur časa, da odloči o preiskavi zoper Rupla. Po nekaterih podatkih bodo ta rok prekoračili, saj bodo dali prednost nekaterim pripornim zadevam, sankcij za zamudo pa tako ali tako ni.
