Eden od osumljencev že na prostosti

Pred preiskovalnega sodnika so danes znova stopili vsi trije osumljenci v korupcijski aferi na Celjskem. Po zaslišanju je direktor Komunale Laško Marjan Salobir že na prostosti, zanj tožilstvo pripora sploh ni zahtevalo. Drugemu, podjetniku Esadu Ramiću, je preiskovalni sodnik že odredil enomesečni pripor, tretji, glavni osumljenec, celjski sodnik Milko Škoberne pa ostaja v sodnem pridržanju, zanj namreč ljubljansko sodišče še vedno ni odločilo, ali gre v pripor ali ga bodo izpustili.

Postopek zoper Škoberneta se je začel zato, ker mu mandatno-volilna komisija državnega zbora ni podelila imunitete. O sodnikovi imuniteti bo sicer razpravljal tudi državni zbor, ki lahko odločitev komisije potrdi ali pa jo razveljavi in spremeni. Naslednja redna seja DZ bo v ponedeljek.

Današnje zaslišanje Škoberneta pa je bilo prekinjeno. Škobernetov odvetnik Tomaž Bromše se je namreč skliceval na imuniteto, ki jo Škoberne kot sodnik po njegovi oceni ima, so povedali na sodišču.

Škobernetov odvetnik meni, da bi moral o imuniteti odločati državni zbor in ne le parlamentarna mandatno-volilna komisija. Komisija je v četrtek namreč že sklenila, da mu ne podeli imunitete.

Preiskovalni sodnik se bo tako najpozneje do sobote zvečer, ko se osumljenemu izteče 48-urno sodno pridržanje, odločil, ali je odločitev mandatno-imunitetne komisije zadostna osnova za odreditev pripora ali ne. Gre namreč za prvi tovrstni primer in sodne prakse ni, so povedali na sodišču.

Kako se je vse začelo?

Več o preiskavi korupcijskega kaznivega dejanja uradne osebe pa so danes povedali predstavniki Uprave kriminalistične policije GPU in Policijske uprave Celje.

Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto, je dejal, da so prijavo korupcijskega ravnanja posredovali prek elektronske pošte. Prijavo so dobili na 20 različnih naslovih, med drugim jo je na tak način dobilo tudi več državnih organov. Florjančič pravi, da so se nanjo odzvali le redki.

So se pa zadeve lotili policisti. Vodja sektorja kriminalistične policije PU Celje Jože Senica je dejal, da se je preiskava jemanja podkupnine začela decembra lani, torej takoj po podani prijavi naznanitelja. Iz vsebine kazenske ovadbe je izhajalo, da je uradna oseba, zaposlena na Okrožnem sodišču v Celju, s posredovanjem dveh oseb za določena dejanja, povezana z opravljanjem svoje funkcije, prejela devet tisoč evrov. Uradna oseba je skupaj s posrednikoma nato zahtevala še 50 tisoč evrov.

Policija je med preiskavo ugotovila, da te navedbe držijo in da je trojica osumljencev dejansko najprej prejela devet tisoč evrov, nato pa zahtevala še 50 tisoč evrov. "Med preiskavo je bil izveden ukrep navideznega dajanja podkupnine,“ je dejal Senica, ki pravi, da so osumljencem izročili 18 tisoč evrov navidezne podkupnine. Senica pri tem ni želel govoriti o podrobnostih in tako ni pojasnil, kdo je bil tisti, ki je osumljencem izročil denar.

Ko so osumljenci denar dobili, so si ga razdelili, policisti pa so poti denarja sledili. Osumljena uradna oseba je po besedah Senice svoj del podkupnine položila na bančni račun ene izmed bank na območju PU Celje.

Trenutek, ko so jim odvzeli prostost

Kot je znano, so trem osumljencem prostost odvzeli v sredo, na podlagi odredbe sodišča pa so policisti opravili šest hišnih preiskav pri osumljencih doma, v gospodarskih družbah in prostorih sodišča v Celju. Računalniški podatki, listine in mobilni telefoni, ki so jih zasegli med hišnimi preiskavami, bodo služili kot materialni dokazi v nadaljnjem kazenskem postopku. Policija je med hišnimi preiskavami našla tudi del izročene domnevne podkupnine, in sicer 11 tisoč evrov. V dosedanji preiskavi je sicer potekala tudi izmenjava podatkov s Hrvaško.

Kaj je sodnik storil v zameno za denar?

Elektronsko prijavo, na podlagi katere se je vse skupaj začelo, naj bi dal Esad Ćehajić, za katerega je bil odrejen pripor, spisana pa mednarodna tiralica. Škoberne naj bi mu bil v zameno za plačilo pripravljen pomagati. Na 24ur.com smo dobili Ćehajićevo vlogo za začetek postopka kazenskega pregona, v kateri je podrobno opisal svoja srečanja s Škobernetom in zakaj misli, da se mu godi krivica. Več o tem ...