Sodnica vložila tožbo proti Gorenaku, ker je javno objavil njene zasebne zapise

Kot smo poročali, je sodnica Urška Klakočar Zupančič v zapisu na svojem Facebook profilu konec novembra lani premierja Janeza Janšo označila za diktatorja. Med drugim je zapisala, "da je virus pri nas dal polet zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo". Z zapisom, ki je bil objavljen na zaprtem Facebook profilu, je bil seznanje državni sekretar Vinko Gorenak, ki ga je označil za "levičarski politični aktivizem". Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je nato na okrajno, višje in vrhovno sodišče poslala pismo, v katerem je zapisala, da bi v tovrstnih primerih morali proti sodnici sprožiti disciplinski postopek. Kasneje so sodnici odvzeli vodenje oddelka za etažno lastnino, proti njej pa je bil tudi sprožen postopek. 

Ker pa je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak javno objavil zasebna razmišljanja sodnice, je Klakočar Zupančičeva na Okrajno sodišče v Ljubljani zoper Gorenaka vložili kazensko zasebno tožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj po 1. odstavku 140. člena Kazenskega zakonika.

"Vinko Gorenak je namreč na svojem blogu in v spletnem mediju Nova24tv.si objavil zapis sodnice brez njenega dovoljenja, ki nedvomno sodi v njeno komunikacijsko zasebnost in z njim napadel njeno neodvisnost ter jo označil za politično aktivistko. Za objavo bi bilo takšno dovoljenje nedvomno potrebno, saj je objavil njeni zasebni pisanji z njenega zaprtega dela in tako javnosti nedostopnega Facebook profila," so zapisali v odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle, ki zastopa Klakočar Zupančičevo.

Kot poudarjajo, se je izkazalo, da je eden od sodničinih spletnih prijateljev zlorabil njeno zaupanje in zapis posredoval Gorenaku. Prav tako izpostavljajo, da zaprti Facebook profili niso javni profili. "V dobi modernih informacijskih tehnologij danes ne komuniciramo več zgolj prek klasične ali e-pošte, temveč tudi preko zaprtih skupin, ki jih omogočajo številne aplikacije, med drugimi tudi Facebook. To družbeno omrežje daje posamezniku tudi nadzor nad tem, katera svoja razmišjanja želi deliti z širšo javnostjo in katera v zaprtem krogu. Sodnica ima profil, ki ni profil javne osebe, temveč ima profil, ki omogoča zasebno komunikacijo," opozarjajo.

Sodnica se je za tožbo odločila zato, ker ne pristaja na to, da v zasebnem življenju nima pravice razmišjati in svojih misli tudi komu zaupati. Ta pravica, ki je temelj človekove biti, ne sme biti odvzeta nikomur, so še zapisali pri odvetniški družbi v izjavi za javnost.

Ministrica Lilijana Kozlovič sicer trdi, da ne gre za pritisk politike na sodstvo. Da temu ni nujno tako, menijo tudi na vrhovnem sodišču.