Sodnica ni prepovedala knjige

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevo zavarovalnice Vzajemna in predsednika njene uprave Marka Jakliča po izdaji začasne odredbe, s katero sta želela doseči prepoved distribucije in prodaje knjige Dosje Rokomavhi. V njej avtorica Ana Jud razkriva delovanje podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s strateškim oblikovanjem javnega mnenja in poklicnih lobistov, ki po naročilu posameznikov in interesnih skupin vplivajo na spreminjanje zakonodaje.

"Vedela sem, da prepovedi knjige ne bodo mogli doseči, saj pišem o stvareh, ki so dokazljive," je za 24ur.com povedala Judova.

"Odločitev sodišča je bila delno pričakovana, saj so primeri prenehanja prodaje knjig navkljub neresničnim objavam v njih in blatenju ugleda posameznikov in podjetij izjemno redki," je povedala tiskovna predstavnica Vzajemne Petra Cotman.

Sodnica je zahtevo po začasni odredbi zavrnila z obrazložitvijo, da Vzajemna in Jaklič nista izkazala "težko nadomestljive ali nenadomestljive škode". Še preden je izšel Dosje Rokomavhi, se zavarovalnica in predsednik njene uprave nista odzivala na negativne objave v medijih, ki so pisali o domnevnih nepravilnostih tožnikov, zato sodišče ni našlo razlogov za cenzuro.

Vzajemna zahteva odškodnino za blatenje ugleda

Zavarovalnica in predsednik njene uprave imata možnost pritožbe na Višje sodišče, sicer pa bo okrožno sodišče v rednem pravdnem postopku ocenilo, ali je Judova pri izvrševanju svoje pravice do svobode izražanja posegla v osebnostne pravice tožnikov. "Postopek s tožbo zaradi varstva osebnostnih pravic in za plačilo odškodnine zaradi blatenja ugleda se nadaljuje," je povedala Cotmanova. Vzajemna od založbe Učila zahteva odškodnino v višini 10 milijonov tolarjev.

"Če bi sodišče prepovedalo mojo knjigo, bi moralo prepovedati tudi vse časopisne članke, ki so pisali o preoblikovanju Vzajemne. Moj slog pisanja je pač oster, saj o nečednostih ne morem pisati pocukrano," je o očitkih Jakliča in Vzajemne o domnevnem blatenju ugleda povedala Judova.

Jaklič je prepoved knjige zahteval, ker Judova v svoji knjigi med drugim navaja, da naj bi predsednik SNS Zmago Jelinčič od Jakliča prejel 62 milijonov tolarjev podkupnine, v zameno za to pa naj bi Jelinčičeva stranka v parlamentu podprla preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo. Vzajemna naj bi v ta namen naročila posebno študijo o preoblikovanju, z njo pa je Jelinčič nastopil v parlamentu. Ker je pozneje Jaklič najavil svojo kandidaturo na lokalnih volitvah za položaj mestnega svetnika v Ljubljani na listi SNS, naj bi to po navedbah Judove kazalo na povezavo, "ki je več kot očitna".

Ko je pričela raziskovati ozadje dogajanja, naj bi skušali podkupiti tudi njo, zato je zadevo prijavila policiji, ki jo je ozvočila. Judova je povedala, da je kot tajna sodelavka policije videla, da se v Sloveniji kazenske ovadbe gospodarskega kriminala razrešujejo "precej amatersko". "A to ne po krivdi navadnih kriminalistov, tožilcev in preiskovalnih sodnikov, kajti ti dejansko delajo. Vedno se ustavlja na višjih ravneh," pravi Judova.

Komisija še brez dokončnih sklepov

Na vsebino knjige se je še pred njeno uradno predstavitvijo odzval predsednik uprave Vzajemne Jaklič. Napovedal je pravne postopke zoper avtorico in založnika, saj bi lahko knjiga škodovala njihovemu poslovanju, "če te neresnice ne bi bile demantirane in bi bilo dopuščeno njihovo nadaljnje razširjanje". Hkrati je zanikal navedbe o domnevnem podkupovanju Jelinčiča za podporo pri lastninskem preoblikovanju Vzajemne.

Ukrepe proti Judovi je napovedal tudi Jelinčič, saj naj bi šlo pri tajnem nadzoru Jakliča za "zlorabo metod tajnega opazovanja v politične namene". Z Dosjejem Rokomavhi se na Jelinčičev predlog ukvarja tudi parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnih služb, ki dokončnih sklepov še ni sprejela.