Sodne preiskave ne bo več

Minister za pravosodje Lovro Šturm je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog novega zakona o kazenskem postopku. Kot je pojasnil, je bil sedanji zakon le v manjši meri spremenjen in dopolnjen stari jugoslovanski zakon. Novela zakona bi po njegovem mnenju morala v večji meri spoštovati pravice obdolženca, preiskava pa zaključena v določenem časovnem roku. Kot glavno spremembo zakona je Šturm navedel odpravo sodne preiskave in instituta preiskovalnega sodnika, saj bi njegovo delo prevzeli tožilci.

Po Šturmovem mnenju kazenski postopek lahko posega v številne ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je bila skladnost zakona o kazenskem postopku (ZKP) z ustavo pogosto predmet ustavnosodne presoje. Kazenski postopek mora biti zato urejen tako, da "v največji možni meri zagotavlja varstvo pravic obdolženca, ki velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo". Poleg tega pa mora biti tudi tudi učinkovit. "Ne v tem smislu, da se vselej konča z obsodilno sodbo, pač pa, da se konča v razumnem roku," je poudaril minister.

Predlog novele zakona je nastal tudi na podlagi dveh raziskav, ki ju je za ministrstvo opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Trenutno je končan splošni del osnutka novega ZKP, poglavje o preiskovalnem postopku in del, ki se nanaša na ureditev omejevalnih ukrepov. Delo pa bo treba nadaljevati še s preureditvijo obtožnega postopka ter postopka pred sodiščem, je pojasnil Šturm.

Da bi bil novi zakon bolj učinkovit, nameravajo na ministrstvu odpraviti sodno preiskavo. Tudi kazenski postopek pred sodiščem bi bilo po pojasnilih ministra treba urediti tako, da bo temeljil na večji aktivnosti tožilca in obrambe ter manjši aktivnosti sodišča glede ugotavljanja dejstev in izvedbe dokazov. Poleg tega nameravajo posodobiti kazenski postopek in ga narediti bolj učinkovitega, ne da bi bilo to v škodo ustavno zagotovljenih pravic in svoboščin obdolženca.

"Preiskovalni sodnik trenutno opravlja dve funkciji, ki sta med seboj nezdružljivi," je pojasnil Šturm. Sodne preiskave pa so poleg tega po podatkih statistike in empiričnih raziskav dolgotrajne in zato neučinkovite. Sodne preiskave bi morale biti po zakonu končane v šestih mesecih, dejansko pa jih je v tem roku končanih le tretjina. "To pa ne zagotavlja osnovnih ustavnih pravic obdolženca," je ocenil Šturm.

Ukinitev preiskovalnega sodnika so uvedli tudi v večini držav članic Evropske unije. Zaradi potrebnih kadrovskih in organizacijskih sprememb, ki bi jih novi zakon prinesel, bo prehodno obdobje za uveljavitev zakona daljše. V Avstriji je bilo to obdobje štiri leta in "verjetno bo v Sloveniji vsaj tako dolgo," je napovedal minister. Po zgledu avstrijskega primera Šturm tudi pričakuje, da bo večina sedanjih preiskovalnih sodnikov prestopila v tožilske vrste, nekateri pa se bodo preusmerili tudi na druga področja.

Upokojeni vrhovni sodnik in vodja delovne skupine za konceptualno spremembo zakona o kazenskem postopku Štefan Horvat je dejal, da je nemogoče narediti takšnega zakona o kazenskem postopku, da bo "vsem po godu". "Pravni strokovnjaki namreč menijo, da je že trenutni zakon preveč restriktiven do obdolženca, na Policiji pa so mnenja, da imajo obdolženci še preveč pravic," je pojasnil. "Zato bomo zakon poskusili čimbolj uravnotežiti, kar pomeni tako upoštevanje kriterijev učinkovitosti kot ustavnih pravic obdolženca," je napovedal Horvat.