Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje suspendiranemu stečajnemu upravitelju Branetu Goršetu. Sojenje se bo nadaljevalo 15. aprila. Sodišče je namreč finančni izvedenki naložilo izdelavo novega izvedenskega mnenja, ker v prvem niso bila upoštevana nekatera dejstva, ki so postala jasna v teku sojenja. Po mnenju obrambe sicer novo mnenje ni potrebno, saj ni relevantno za obstoječe obtožbe.

Že na začetku sojenja je prišlo do razburjenja, saj so morali nekateri upniki HKS Sicure zapustiti sodno dvorano. Obravnave se je namreč udeležilo tudi približno 20 upnikov, ki trdijo, da so bili oškodovani v stečajnem postopku HKS Sicure, ki ga je vodil Gorše. Ker v sodni dvorani ni bilo prostora za vse, je sodnica Dejana Fekonja odredila, da dvorano zapustijo vsi, ki nimajo prostora v klopeh. To je razburilo upnike, ki so se spraševali, kdo jih bo zastopal na sojenju. Sodnica je ob tem pojasnila, da je poskušala zagotoviti večjo dvorano, vendar nobena ni bila prosta.

Sodišče finančni izvedenki naložilo izdelavo novega izvedenskega mnenja

Sodišče je finančni izvedenki naložilo izdelavo novega izvedenskega mnenja. V izvedenskem mnenju Mateje Gubanec namreč ni bilo jasno, katere terjatve družbe HKS Sicura so bile v stečajnem postopku, ki ga je vodil Gorše, dejansko poplačane. Prav tako ni bilo jasno razvidno, ali je izvedenka pri ugotavljanju uspešnosti poplačila terjatev upoštevala samo glavnice ali tudi obresti, ki so jih dolžniki plačevali HKS Sicuri.

Tožilstvo in upniki HKS Sicure so prepričani, da je Gorše, ki je vodil stečajni postopek HKS Sicure, terjatve "pod ceno" prodal Jožetu Šušteršiču, ki je potem zanje iztržil precej več, kot je bilo ocenjeno ob njihovi prodaji. Po mnenju tožilstva je šlo pri tem za zlorabo položaja in napeljevanje k temu kaznivemu dejanju, medtem ko obramba poudarja, da se je z omenjeno prodajo terjatev strinjal tudi upniški odbor, prodaja pa je bila izvedena skladno z zakonom.

Gorše pa je na današnji obravnavi pojasnil, da je bil kot stečajni upravitelj dolžan upoštevati postopke in zakon, ki določa, da pogodbene obresti pri posojilih ne morejo preseči glavnice, medtem ko izvedenka tega v svojem mnenju ni upoštevala.

Ob tem je dodal, da se ne more opredeljevati do vprašanja, ali je Šušteršič kot kupec terjatev izterjal več, kot bi smel. Predpostavlja pa, da je bilo tako.

Da bi se ugotovilo, koliko terjatev bi bilo možno izterjati, bi bilo po njegovem mnenju treba ugotavljati plačilno sposobnost dolžnikov, ne pa tega le predvidevati na podlagi poplačanih terjatev.

Tožilec Edvard Ermenec je zato predlagal, da izvedenka izdela novo mnenje, v katerem bo ugotovila bolj natančno stanje poplačanih terjatev. Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek je temu nasprotoval, saj po mnenju obrambe to ni ključno vprašanje v tej kazenski zadevi.

"Treba bi bilo predvsem izvajati dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kako je Gorše sprejemal odločitve o prodaji terjatev," je poudaril Zakonjšek.

Šušteršičev zagovornik Gorazd Fišer pa je poudaril, da izvedensko mnenje sicer ne more biti podlaga za sodbo v kazenskem postopku. Obramba je namreč danes večkrat ponovila, da so bile terjatve prodane z javnim razpisom, na katerega je prispela samo Šušteršičeva ponudba, upniški odbor pa je s prodajo soglašal.

Gorše obtožen zlorabe položaja

Obtožnica Goršeta bremeni zlorabe položaja upravitelja pri prodaji premoženja v stečajnem postopku nad HKS Sicuro, Šušteršič, ki je kupil terjatve HKS Sicure, pa je obtožen napeljevanja k zlorabi položaja.

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, česar v centralni banki niso storili. V začetku leta 2004 je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Šušteršiču, ki je nato leto pozneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.