Sodišče zavrnilo nevrokirurga Dolenca, ki mora svojemu pacientu plačati odškodnino

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo vrhovno državno tožilstvo v primeru izraelske sodbe proti slovenskemu nevrokirurgu Vinku Dolencu. Tožilstvo je v zahtevi problematiziralo veljavnost izraelske sodbe v Sloveniji, saj bi ta lahko imela vpliv na razvoj prava preko sodne prakse.

Dolenc je leta 1992 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana operiral izraelskega državljana Eliyaha Mesika. Zaradi zapletov po operaciji možganskega tumorja je postal težek invalid, zato je izraelsko sodišč Dolencu naložilo, da mora Masiki zaradi malomarnega zdravljenja plačati odškodnino, ki sedaj skupaj z obrestmi znaša 6,3 milijone evrov.

Sodišče v Tel Avivu je Dolenca spoznalo za krivega, ker ni izvedel CT pregleda bolnika takoj, ko so se pri njem pojavile težave z dihanjem in paraliza okončin, in ker ni uspel izvesti opazovanja stanja bolnika na oddelku za intenzivno nego takoj po operaciji, pač pa šele naslednji dan, ko je bila škoda že nepopravljiva.

Dolenc se je več let izmikal sojenju v Izraelu in skušal z različnimi pravnimi sredstvi zadrževati postopke in sojenje. Med enim izmen obiskov Izraela pa so mu vročili tožbo. Že pred časom je Dolenc dejal, da so ga nalašč zvabili v Izrael, da bi lahko iztržili višjo odškodnino.

Vrhovno državno tožilstvo je v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo decembra lani, problematiziralo veljavnost izraelske sodbe v Sloveniji, saj da je pristojnost sodišča v Izraelu temeljila izključno na osebni vročitvi sodbe Dolencu v tej državi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena

A po mnenju vrhovnega sodišča zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Kot je sodišče zapisalo v sodbi, je zmotno stališče zahteve, da je pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe treba upoštevati, da je bila pristojnost izraelskega sodišča vzpostavljena izključno na podlagi vročitvi tožbe v tej državi.

Kot so na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnili, so zahtevo vložili "z namenom, da se o pravilni razlagi te odločbe pridobi stališče vrhovnega sodišča kot sodišča, pristojnega za odločanje o izrednem pravnem sredstvu, kar je pomembno za zagotovitev prave varnosti in razvoj prava preko sodne prakse".

Ob tem navajajo, da interesi posameznika kot stranke v postopku, tudi ko gre za osebo, ki je dala pobudo na vrhovno državno tožilstvo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, stopijo povsem v ozadje in nimajo nobenega vpliva na odločitev za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Vrhovno tožilstvo je namreč zahtevo vložilo na predlog Dolenca.

Dolenc skuša sodbo izpodbijati tudi na ustavnem sodišču

Njegov zastopnik Mitja Vidmar je julija lani pri ustavnem sodišču vložil pritožbo zoper sklep o priznanju sodbe izraelskega sodišča zaradi zdravniške malomarnosti. Kot je povedal Vidmar, bodo v primeru neuspeha vložili tožbo še pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Odločitev ustavnega sodišča še ni znana. Dolenc je takrat dejal, da ima čisto vest.

Ker je Dolenc z vpisom zemljiškega dolga zavaroval svoje premoženje, so ljubljanski kriminalisti Dolenca ovadili.