Ustavno sodišče meni, da Marko Jaklič s svojimi argumenti ni izkazal težko popravljivih posledic na poslovanje Vzajemne, zato do svoje končne odločitve ni zadržalo izvršitve sprememb zakona o zavarovalništvu.
Jaklič je spodbijal določbe Zakona o zavarovalništvu s trditvami, da so v neskladju z načelom sorazmernosti, z določbo o prepovedi omejevanja človekovih pravic in s pravicama do sodnega varstva človekovih pravic ter do odprave posledic njihove kršitve, s pravico do enakega varstva pravic in s pravico do pravnega sredstva in s pravico do svobode dela.
V zvezi s odločbo Agencije za zavarovalnic nadzor, ki je Jakliču odvzelo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, je dovoljeno sodno varstvo pred Vrhovnim sodiščem, so razsodili sodniki. Jaklič je namreč zatrjeval, da je zaradi odvzema licence izgubil pravico opravljati funkcijo člana uprave, kar pa ne drži, trdijo ustavni sodniki.
Nadzorni svet Vzajemne je Jakliča dolžan razrešiti šele, "ko postane odločba o razrešitvi pravnomočna, torej ko je izčrpano tudi sodno varstvo". Ker se je Jaklič pritožil, lahko funkcijo člana uprave do nadaljnjega še vedno lahko opravlja. Sklep so ustavni sodniki sprejeli soglasno.
"V Vzajemni pozdravljamo odločitev ustavnega sodišča, tožba na Vrhovnem sodišču zadrži odvzem dovoljenja predsedniku uprave Marku Jakliču," so sporočili z Vzajemne. "Tako pravnih posledic v smislu odvzema licence ni, dokler postopek sodnega varstva ni zaključen."
Nadzorni svet je včeraj sklenil, da ni nobenega razloga za sklic nujne seje nadzornega sveta Vzajemne, na kateri naj bi Jakliča, zaradi odzvema licence za vodenje uprave, razrešili.
Vlada je sredi januarja predlagala parlamentu zakon o zdravstvenem zavarovanju, po katerem naj bi način preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo poseben zakon, vendar je SNS obravnavo sprememb zakona o zavarovalništvu preprečila z vložitvijo pobude za referendum o tem vprašanju.
Državni zbor se je zaradi Vzajemne včeraj sestal na izrednem zasedanju in sprejel 'avtentično razlago' dela zakona o zavarovalništvu. Vse poslanske skupine, razen SNS, so na izredni seji parlamenta podprle predlog razlage, da je za preoblikovanje zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo nujno potrebno predhodno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
SNS zavrača navedbe parlamenta
V SNS pa so kot neutemeljene in nepojasnjene zavrnili navedbe državnega zbora, ki je v torek na ustavno sodišče podal zahtevo za presojo ustavnosti referendumske pobude SNS glede novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Očitek, da je namen pobude onemogočiti pravočasni sprejem novele, ni utemeljen, je na današnji novinarski konferenci povedal poslanec SNS Sašo Peče, ki je nato skupaj s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem na ustavno sodišče odnesel odgovor SNS na navedbe DZ.
Vlada in DZ ne moreta storiti ničesar več
V zvezi z Vzajemno so se danes oglasili tudi v poslanski skupini SDS, kjer so prepričani, da se vlada in državni zbor v primeru Vzajemne ne bi mogla hitreje odzvati. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec SDS Branko Grims, v tem trenutku tudi ne moreta neposredno storiti nič več glede napovedanega odločanja o preoblikovanju v delniško družbo na skupščini Vzajemne 1. februarja. Vendar možnosti za ustrezno ukrepanje so, če jih bodo pristojne institucije uporabile.
Po oceni vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka pa je primer Vzajemne pokazal tudi na izredno slabo zakonodajo, ki jo je predlagala prejšnja izvršna oblast in sprejela prejšnja koalicija. Luknjičasta zakonodaja je po njegovih besedah služila določenim namenom t.i. tranzicije. Med drugim je Tanko opozoril, da je leta 2000 sprejeti zakon o zavarovalništvu predvidel tudi možnost lastninskega preoblikovanja Vzajemne, kar kaže le na dejstvo, "da si je bivša oblast nekako zastavila postopek preoblikovanja, in samo zadnjim državnozborskim volitvam se lahko zahvalimo, da se ta scenarij verjetno ne bo uresničil".
