Komisija je postopek zoper Marka Bošnjaka začela junija 2019 na podlagi zahteve Banke Slovenije za uvedbo postopka zaradi suma kršitev pričakovanega ravnanja funkcionarja na osnovi 13. člena takrat veljavnega ZIntPK. Senat komisije je novembra 2019 sprejel ugotovitve, in sicer so sklenili, da je Bošnjak deloval v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja.
To je storil s tem, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti Fursa v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka.
Bošnjak je zoper ugotovitve komisije sprožil upravni spor, pretekli teden pa je slednja prejela sodbo upravnega sodišča, ki je tožbo zavrnilo. S tem so ugotovitve postale pravnomočne.
Sodišče je v sodbi zapisalo, da se integriteta poklicnega funkcionarja ne nanaša zgolj na njegovo poklicno delovanje, temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov. S tem je sodišče pritrdilo mnenju komisije, da je integriteta organizacije odvisna tudi od integritete posameznika.
Sodba sodišča je precedenčni primer sodne prakse, s katero se neplačevanje davčnih obveznosti tako pridružuje že zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so zavajanje oziroma laži, nedovoljeno vplivanje, privilegiranje ipd. To je sicer že 21. pravnomočna kršitev integritete, ki jih je v zadnjem obdobju ugotovila komisija zoper ministre, državne sekretarje, župane in druge funkcionarje.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.