Milansko sodišče je sicer trojico moških, ki so bili neposredno vpleteni v zlorabljanje mlade slovenske manekenke, obsodilo na dolgoletne zaporne kazni - do deset let zapora, do dvojice nesojenih "nadomestnih očetov", Alberta Righinija in Massima Mandellija, pa je bilo dokaj usmiljeno. Po mnenju sodnice ni bila njuna dolžnost paziti na slovensko mladoletnico, ki je večer za večerom zahajala v diskoteke in padla v roke skupini brezvestnežev, ki so jo omamljali in nato spolno zlorabljali.
Milanska sodnica je s sodbo zavrnila zahtevo javnega tožilca Marca Ghezzija, ki je menil, da sta lastnika agencije obljubila Majinemu očetu, da bosta pazila nanjo. Tudi Ghezzi je sicer zanju zahteval sorazmerno nizko kazen - vsaj štiri mesece zapora pogojno, to pa je pravzaprav dokazovalo tudi odsotnost prave krivde obeh lastnikov agencije Flash model za zlorabljanje mlade Maje. Podjetnika sta pravzaprav tudi sama prijavila sodišču trojico moških, ki je zlorabljala mlado slovensko manekenko, kar je bila tudi odločilna olajševalna okoliščina na sodišču.
Zahteva javnega tožilca je bila mila tudi zato, ker naj bi glavni priči, sedaj že polnoletna Maja, predvsem pa njen oče, večkrat zapadli v protislovja. Oče naj bi tako na primer priznal, da je lastnikoma milanske agencije res izročil Majo v skrb, obenem pa jima je obljubil, da je ne bo pustil takoj same v velikem Milanu. Z njo naj bi ostal vsaj nekaj dni, da se privadi na novo okolje. Dejansko naj bi se vrnil v Ljubljano takoj, brez odlašanja. Oba lastnika agencije Maje nista mogla nadzorovati dan in noč, kar niti ni bila njuna dolžnost, četudi je bila mladoletna, tako da v tem smislu njuno nadomeščanje staršev ni moglo biti popolno, saj nista imela "očetovske oblasti", da bi ji lahko omejevala svobodo gibanja in druženja.