Sodišče odpravilo odločbo inšpektorata, da je Eko Resort črna gradnja

Medtem ko o Eko Resortu v Kamniku kot o enem najlepših glampingov na svetu pišejo nekatere najbolj ugledne svetovne revije, kot sta Forbes in National Geographic, se v ozadju že več let bije boj med lastnikom naselja Matjažem Zormanom, sosedom, ki je zoper njega vložil že več kot 200 prijav, ter inšpektorji, ki so, da bi ugotovili, ali je turistično naselje res zgrajeno na črno, tam opravili že prek 100 inšpekcijskih pregledov.

Zorman je tokratno bitko zoper državo dobil: Upravno sodišče RS je v razsodbi v začetku letošnjega septembra namreč odločilo, da se odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor za 18 objektov v njegovem turističnem naselju "odpravijo in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek". Tožena stranka, torej država, mora Zormanu oziroma njegovemu podjetju povrniti stroške postopka v višini 470 evrov.

Ključno vprašanje: so hišice povezane s tlemi ali ne?

Zorman že ves čas pravdanja z državo vztraja, da lesene hišice "nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij". Inšpektorji se s tem ne strinjajo in v svoji odločbi o rušenju navajajo, da "lesenih objektov ni možno kar tako dvigniti s tal, ker bi pri dviganju poleg poškodb na objektu prišlo do pretrganja infrastrukturnih vodov" ter da je pri odstranitvi celotnih objektov "treba odstraniti tudi zabetonirane točkovne temelje in vse pod zemljo vgrajene infrastrukturne napeljave".  

V zvezi s tem je upravno sodišče zdaj ugotovilo, da je "odgovor na vprašanje, ali so objekti povezani s tlemi, pravno odločilen za zakonito rešitev oziroma odločitev v tej zadevi". Hkrati pritrjuje lastniku resorta, da je že med inšpekcijskim nadzorom predlagal, da bi na kraju samem demonstrirali oziroma izvedli odstranitev in odvoz ene od hišic, prav tako je predlagal dokaz z izvedenci lesarske, cestno-prometne in druge ustrezne stroke. "Iz odločbe pa je razvidno, da se inšpektorat ni opredelil do teh predlogov, prav tako ni navedel, zakaj jih ni izvedel," svojo odločitev pojasnjuje Upravno sodišče. 

Sodišče okoljskim inšpektorjem zdaj nalaga, naj v ponovljenem postopku še enkrat presodijo, "ali je v tej zadevi potrebno izvesti dokaze, predlagane s strani lastnika". Če se bodo odločili, da ne, pa bodo morali natančno pojasniti, zakaj po njihovem mnenju tega ni treba izvesti. "Pri tem sodišče opozarja, da organ ne sme napraviti vnaprejšnje dokazne ocene," je sodišče še zapisalo v pojasnilu razsodbe.

Bo na pobudo Zormana kmetijsko zemljišče postalo zazidljivo?

Zemljišče, na katerem je Zorman postavil turistično naselje, ki je pred koronakrizo privabljal tudi številne tuje goste, je v tem trenutku še vedno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Na Upravni enoti Kamnik so vlogo za gradbeno dovoljenje vseh objektov (poleg hišic in kapelice so tu še zunanji bazen, opazovalnica, kozolec in po novem tudi zunanja kuhinja) že pred leti zavrgli. Zato so tudi začasno ustavili vse inšpekcije postopke, dokler občina ne sprejme novega prostorskega načrta, lastnik Eko Resorta je namreč dal pobudo, da celotno zemljišče postane zazidljivo.

V tožbi zoper državo, ki jo je zdaj obravnavalo Upravno sodišče, je Zorman navajal, da inšpektorji objekte na zemljišču "presoja le z vidika sedaj veljavnega prostorskega akta". Po njegovih trditvah je bila večina hišic namreč postavljenih leta 2015, v času, ko je v občini Kamnik veljal še drugačen prostorski načrt, "po katerem so se predmetne parcele nahajale na zazidljivem območju", prav tako naj bi takrat še bila dovoljena "gradnja v gozdu in na njegovem robu, in sicer s soglasjem upravnega organa za gozdarstvo, ki ga je tožnik pridobil".

Tudi v zvezi s tem je, kot ugotavlja sodišče, Zorman predlagal "izvedbo dokaza s pričami", ki pa so ga na inšpektoratu ignorirali. Kot je zapisano v sklepu razsodbe, bo zato moral inšpektorat pri ponovnem odločanju upoštevati tudi prostorski akt, ki je veljal v času, ko so bili sporni objekti postavljeni. "Zato bo moral tudi v tem delu dopolniti ugotovitveni postopek," je zaključilo sodišče.

Zorman prepričan, da je inšpektor za odločbo o odklopu elektrike dobil podkupnino

To sicer ni edina tožba, ki jo je vložil Zorman. Med drugim je v zvezi z odločitvami okoljskega inšpektorata kar nekaj prahu dvignila tista iz oktobra 2019, ko je Elektro Ljubljana na podlagi odločbe zaradi domnevne gradnje na črno osrednji objekt Eko Resorta odklopil z elektrodistribucijskega omrežja. Zorman se je tudi na tisti sklep inšpektorata pritožil in vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Najprej tej zahtevi ni bilo ugodeno, v začetku maja 2020 pa je bilo delno in do pravnomočnosti odločbe. Zorman je nato vložil (ločeno) tožbo proti državi in jo tudi dobil. Kot so poudarili v družbi, je iz odločitve sodišča jasno, da je bil poseg inšpekcij nezakonit. Škoda zaradi odklopa elektrike je po njihovih besedah ogromna, saj je bila destinacija zaprta devet mesecev.

Pooblaščenec družbe je zato februarja letos na pristojno ministrstvo zahtevo za izločitev uradne osebe, saj meni, da uradna oseba ob tako hudih zlorabah ne more več nepristransko odločati v postopkih, ki potekajo, hkrati pa so podali prijavo tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad, saj po njihovem mnenju vse okoliščine in dogodki kažejo na sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

"Odškodninski zahtevek še ni vložen, premoženjska škoda pa je samo z naslova onemogočenega nočevanja prek 300.000 evrov, prišteti pa je treba še škodo iz segmenta gostinstva, prekinjenih pogodb in nenazadnje škoda zaradi poročanja," so takrat dodali v podjetju.

V zahtevi za izločitev uradne osebe so med drugim navedli, da razlog za to niso procesne, dejanske in materialnopravne nepravilnosti, zaradi katerih so bile odločbe, ki jih je izdala uradna oseba kot prvostopni organ, odpravljene s strani pritožbenega organa in upravnega sodišča.

"Razlog za izločitev je to, da je uradna oseba prešla v določenem trenutku od odločanja 'ad rem' na odločanje 'ad personam'. Problematično je in dvom o nepristranosti vzbuja oz. pristranost uradne osebe izkazuje to, da je in kako je uradna oseba začela sistematično kršiti in 'suspendirati' zakon, ustavo in pravice zavezanca, vse z očitnim namenom in ciljem, da zavezanca ekonomsko zlomi oz. mu prepreči nadaljnje opravljanje dejavnosti," so navedli.

Prepričani so, da je inšpektor to počel, ker naj bi želel podkupnino za odpravo odločbe. Dodali so, da je uradna oseba poskrbela, da je bila odločba o odklopu elektrike izvršena, še preden jim je bila vročena, in sicer ponoči.