Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je pobudo za razrešitev konec marca posredovala ministru za pravosodje Ivanu Bizjaku, predlog pa je obrazložila z dejstvom, da Fišer službe ni opravljal v skladu s predpisi, poleg tega pa ni ravnal tako, da bi ohranjal ugled tožilstva. Svojo življenjsko sopotnico naj bi namreč postavil za vodjo svojega urada, čeprav ni imela ustrezne izobrazbe.
Vlada je tako po mnenju vrhovnega sodišča v tožbi citirala samo člene zakona, ki naj bi jih Fišer kršil s svojim ravnanjem, ni pa opisala konkretnih dejanj, zaradi katerih naj ne bi bil primeren za vodjo okrožnega tožilstva. Sodišče je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zato je ni moglo preizkusiti in jo je odpravilo.
Kot je znano, se je generalna državna tožilka za predlog za razrešitev Fišerja odločila na podlagi poročila kadrovsko finančne službe, ki je ugotovila, da je bila Fišerjeva življenjska sopotnica Marina Maršič na delovno mesto vodje urada tožilstva razporejena brez ustrezne izobrazbe, poleg tega pa je za to delovno mesto prejemala previsoke osebne dohodke. Razrešitev je sicer soglasno podprla tudi personalna komisija na državnem tožilstvu.
Fišer je v odgovoru na vladno odločitev že takrat med drugim zapisal, da vzroke za njegovo razrešitev ne gre iskati v razlogih, ki jih je navajala generalna državna tožilka, saj je bilo njegovo razmerje z Maršičevo znano že dolgo pred njegovim vnovičnim imenovanjem na mesto vodje ljubljanskih tožilcev lani jeseni in da to razmerje ni vplivalo na delovanje tožilstva. V času njegovega vodenja so namreč na tožilstvu, kot trdi Fišer, dosegli bistveno boljše rezultate. Poleg tega je Fišer prepričanje o drugačnih ozadjih njegove razrešitve utemeljil tudi z dejstvom, da računsko sodišče pred dvema letoma, ko je opravljalo nadzor na tožilstvu, ni predlagalo njegove razrešitve, čeprav bi to lahko storilo glede na zakonska določila.
Pravosodno ministrstvo še preučuje odločitev sodišča
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Karl Erjavec je pojasnil, da sodbo še preučujejo. "V predlogu za razrešitev so navedli vsa dejstva in dokaze, potrebne za ustrezno obrazložitev odločbe, vendar vlada ob pisanju odločbe ni zadosti povzela teh dejstev in dokazov", je dejal Erjavec. To je bil po njegovih besedah tudi razlog, zaradi katerega je vrhovno sodišče omenjeno odločbo odpravilo.
Kot je pojasnil Erjavec, ocena vrhovnega sodišča pomeni, da sodišče ni ugotavljajo tega, ali je Fišer kršil predpise, ampak ugotavlja, da ne more oceniti, ali je do teh kršitev prišlo. Sodba vrhovnega sodišča sicer še ni pravnomočna, je dodal Erjavec, vlada pa ima zdaj 15 dni časa, da se odloči glede nadaljevanja tega postopka. Po Erjavčevih besedah ima več možnosti: lahko odločitev vrhovnega sodišča sprejme, lahko zoper sodbo vloži pritožbo, lahko pa postopek spet začne in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo vrhovno sodišče.
