Upravno sodišče je razsodilo 10. aprila, v sodbi pa je med drugim zapisano, da je polletni rok iz Dublinske uredbe potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku sirskega begunca Ahmada Šamija ni predala državi, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo (v tem primeru Hrvaško), je odgovornost odločanja zato prešla nanjo.
Slovensko notranje ministrstvo je namreč trdilo, da je šestmesečni rok začel teči 12. januarja letos, ko vrhovno sodišče ni podaljšalo začasnega zadržanja možnosti deportacije, ki ga je uvedlo upravno sodišče konec lanskega leta. A se upravno sodišče s tem mnenjem ni strinjalo.
Notranje ministrstvo v skladu z zahtevami upravnega postopka ni izdalo uradnega akta o zavržbi prošnje Šamija, naj Slovenija zaradi spremenjenih okoliščin presodi o možnosti uporabe diskrecijske klavzule, še piše v odločbi upravnega sodišča. Zato vrhovno sodišče tudi ni podaljšalo zadržanja možnosti deportacije, so dodali.
Senat, ki so ga sestavljali Boštjan Zalar, Darinka Dekleva Marguč in Damjan Gantar, je v odločbi naše notranje ministrstvo opozoril, da rok ni mogel začeti teči na novo, saj ni šlo za odločanje o temelju postopka.
Četudi se organ izvršilne veje oblasti očitno ne strinja s pravnomočno sodbo upravnega sodišča, to ne more biti opravičljiv razlog za neodločanje, nanašajoč se na zadnjo sodbo upravnega sodišča iz marca letos, so zapisali.
Sodišče je pri odločitvi, da je rok za predajo Hrvaški v konkretnem primeru potekel, upoštevalo, da gre med drugim za obvezujoč rok, ki ga ni mogoče razlagati široko ali širše, kot je izrecno navedeno v že omenjeni Dublinski uredbi.
Pristojna, da začne postopek o presoji prošnje za mednarodno zaščito Ahmada Šamija, je tako Slovenija, ki mora postopek zaključiti hitro, saj so v nasprotnem primeru beguncu lahko kršene pravice.
V odločbi upravnega sodišča je med drugim zapisano še, da je legitimen cilj čim hitrejše obravnavanje prošenj in zmanjšanje negotovosti prosilcev za mednarodno zaščito, sploh če se njihova prošnja dalj časa ne obravnava. Če gre za prosilca, ki brez dvoma prihaja iz vojnih območij, kot je Sirija, pa je zadeva še toliko bolj pomembna, je upravno sodišče še zapisalo v sodbi.
V Delovni skupini za azil pričakujejo, da Slovenija nemudoma odloči o Šamijevi prošnji za azil
V Delovni skupini za azil so se že odzvali na sodbo. "Ugotavljamo, da se v primeru Ahmada Šamija jasno kaže, kako odločevalci na Ministrstvu za notranje zadeve zlorabljajo svojo avtoriteto z namenom, da odvračajo prosilce za azil od uporabe pravnih sredstev. V tem primeru se je ministrstvo z zavlačevanjem, ustrahovanjem in materialnim izčrpavanjem prosilca poskušalo izogniti temu, da bi ta v dublinskem postopku lahko uveljavljal svoje pravice," so zapisali.
Ob tem so razkrili skrb na dejstvom, da se osebe na uradnih položajih – tako ministrica Vesna Györkös Žnidar kot sektorska direktorica Nina Gregori in sekretarki Nataša Potočnik in Alenka Snoj, ki sta vodili postopek, – niso v nobeni točki distancirale od politično motivirane rasistične kampanje, ki jo je v tem času del politike in medijev vodil proti Ahmadu Šamiju.
Dodali so še, da pričakujejo od Slovenije čim hitrejšo odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
