Nepravilnosti na Sovi?

V času, ko je Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) vodil Iztok Podbregar, je prišlo do hudih kršitev zakonodaje in pravil namenskega in gospodarskega trošenja javnih financ, je povedal predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Vizjak (SDS), ki meni, da te nepravilnosti izhajajo iz dejstva, da Sova v zgodovini nikoli ni bila nadzirana. "Očitno gre za neko institucijo, ki je dolgo živela 'v vati' in ni bila namenjena samo varnostno obveščevalni dejavnosti," je prepričan.

Člani komisij so po njegovih besedah sprejeli dodatne sklepe, saj z delom še niso končali. Od vlade zahtevajo vsa poročila vladne delovne skupine, ki je v prejšnjem mandatu ocenjevala delo Sove v obravnavanem obdobju. Ob tem je Vizjak poudaril, da je kot predsednik komisije to gradivo od vlade že zahteval, vendar mu je generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl odvrnil, da zahteva ni vložena v skladu s poslovnikom oziroma naj jo ali komisija ali kvorum poslancev.

Delovanje Sove tako že preiskuje policija. Na seji so sprejeli tudi sklep, da od policije zahtevajo informacijo, v kateri fazi je preiskava in kaj vse se preiskuje. Ko bodo dobili zahtevane podatke, bodo nadaljevali z delom. Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zvonko Černač (SDS) pa je dodal, da so nepravilnosti "takšne, da zbujajo sum, da se je ta služba uporabljala še za nekatere druge namene".

Sejo je del koalicijskih poslancev, med njimi Dušan Kumer in Breda Pečan iz SD, zapustil predčasno. Kot je dejal Kumer, se ni strinjal z načinom vodenja seje s strani predsednika komisije za nadzor javnih financ Vizjaka. Po besedah Pečanove je nekorektno "njihovo obnašanje, med drugim to, da si je predsednik dovolil reči, da eden od poslancev ni v pravi komisiji", kar po njenem mnenju "nikakor ne sodi v civilizirano in demokratično državo".

Sodišče ni ugodilo informacijski pooblaščenki

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pri Sovi začela inšpekcijski postopek nadzora nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov in vseh drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Po začetku inšpekcijskega postopka je predlagateljica vložila zahtevo za oceno ustavnosti, v kateri izpodbija prvi, drugi in tretji odstavek 21. člena zakona o Sovi v delu, v katerem se nanašajo na spremljanje mednarodnih sistemov zvez. Ustavnemu sodišču je predlagala, naj ugotovi neskladje izpodbijanih določb z ustavo.

Inšpekcijski nadzor predlagateljice naj bi po navedbah ustavnega sodišča pokazal, da Sova izvršuje spremljanje mednarodnih sistemov zvez tudi tako, da predstojnik odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko in da "21. člen zakona o Sovi v praksi vodi do zbiranja osebnih podatkov in do prisluhov konkretnim osebam (...)". Kadar predlagateljica pri izvrševanju svojih pristojnosti ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepov, ki jih določa zakon o varstvu osebnih podatkov, jih mora kot pristojni državni organ tudi odrediti.

Inšpekcijski ukrepi, ki so ji na voljo v 54. členu tega zakona, ji omogočajo, da zaščiti domnevno ogrožene človekove pravice oseb, ki jim je Sova prisluškovala. Kadar pa predlagateljica pri izvrševanju svojih pristojnosti naleti na zakonske določbe, ki ji zaradi domnevnega neskladja z ustavo preprečujejo učinkovito zagotovitev varstva informacijske zasebnosti (38. člen ustave), lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti. Samo v tem primeru je informacijska pooblaščenka upravičena oseba za vložitev zahteve iz šeste alineje prvega odstavka 23a člena zakona o ustavnem sodišču.

Da v primeru, ki je dal povod za vložitev te zahteve, ni bilo tako, po mnenju ustavnega sodišča izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku. Ugotovljeno je bilo, da je Sova v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj telekomunikacijski priključek. Ustavno sodišče je pojasnilo, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez kot del obveščevalne dejavnosti Sove lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja RS in da gre za spremljanje zadeve in ne konkretnega posameznika.

Po mnenju ustavnih sodnikov predlagateljica ni izkazala, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga je vodila. S tem pa ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zakona o Sovi, zato je ustavno sodišče soglasno zavrglo zahtevo.

Pirc Musarjeva razočarana

Pirc Musarjeva pravi, da je ustavno sodišče pobudo zavrgo, kar pomeni, da se sploh ni spuščalo v presojo same vsebine. "Prav zaradi tega sem razočarana, ker menim, da je ustavno sodišče tisti najvišji branik človekovih pravic. Odločiti bi moralo meritorno," je dejala.

Dobra stran sklepa o zavrženju pa je, da se prisluškovanje Sove dejansko ne sme nanašati na določljiv telefonski priključek, kar pomeni, da tudi ne na določljivo fizično osebo. "Tu bo zdaj Sova imela kar precej težav," meni Pirc Musarjeva.