Sindikat vojakov Slovenije (SVS) je kolektivni delovni spor sprožil, ker meni, da je prišlo do kršitve kolektivne pogodbe za javni sektor pri izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času razglašene epidemije. Na sodišče se je obrnil po tem, ko je bila lani spomladi prvič razglašena epidemija covida-19. Kot je v objavi na spletni strani sindikata pojasnil odvetnik Boris Kanduti, je sindikat zatrjeval, da je kolektivna pogodba jasna: dodatek se izplača, če je razglašena epidemija in javni uslužbenec delo izvaja v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji pa so bili po zatrjevanju sindikata podani, če se delo ni opravljalo od doma, zaradi razsežnosti epidemije, neznank glede širjenja bolezni in podobno, zaradi česar je bilo oteženo delo javnih uslužbencev na delovnem mestu in s čimer so bile tudi povezane težave tako za javne uslužbence kot njihove družinske člane. Zato so v sindikatu vojakov prepričani, da je delodajalec kršil kolektivno pogodbo, ker javnim uslužbencem za ves čas dela, ki ga niso opravljali od doma, ni priznal in v celoti izplača dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke. Namesto tega jim je izplačal nižji dodatek oz. le za različno določen odstotek ur.
Kanduti je navedel, da se je delodajalec pri določitvi odstotkov takšnih ur opiral na razlago kolektivne pogodbe, ki jo je sprejela komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. A po mnenju sindikata je bila ta razlaga sprejeta nezakonito, saj je ožila okvir, ki je bil določen v kolektivni pogodbi, odločitev pa ni bila verificirana z zapisnikom.
Sodišče je zahtevek sindikata zdaj zavrnilo, saj je ocenilo, da je delodajalec ravnal pravilno, ko je upošteval, da so zaposleni na različnih delovnih mestih opravljali delo v nevarnih pogojih v različnem trajanju glede na osemurni delovnik. Sporna razlaga kolektivne pogodbe pa tej ni dala spremenjene vsebine.
"Ni dvoma, da se sporni dodatek obračunava in izplačuje le za čas dejanskega dela v pogojih, ki tak dodatek upravičujejo," je sodišče zapisalo v svoji sodbi, v kateri poudarja tudi pomen ustavnega fiskalnega pravila. Po oceni sodišča bi zneski povišanih izplačil javnim uslužbencem posegli v načelo vzdržnosti javnih financ in uravnoteženost državnega proračuna. Tudi iz tega razloga pa je bilo treba določiti, da se omenjeni dodatek izplačuje pod določenimi pogoji, še navaja sodišče.
Kot pravi Kanduti, se s takšno razlago sindikat ne more strinjati, "saj se na takšen način posega v pravice javnih uslužbencev, ki so določene v kolektivni pogodbi." Pred kasneje ugotovljeno morebitno nevzdržnostjo javnih financ je treba dati prednost kolektivnim dogovorom, dodaja odvetnik.
Sindikat v odzivu opozarja še, da so omenjeni dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke v nekaterih javnih zavodih izplačevali vsem zaposlenim in to ves delovni čas ter za celotno obdobje prvega vala epidemije. "V teh istih javnih zavodih v prvem valu epidemije ni bilo nobenega okuženega, v Slovenski vojski pa so bili okuženi in vojaki smo pomagali pri premagovanju epidemije na epidemiološko najbolj kritičnih točkah," so še zapisali.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.