Sodišče EU zavrnilo tožbo Slovenije glede terana

Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, spodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO), ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.

Tretji odstavek 100. člena določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."

Slovenija je ob tem trdila, da je komisija s tem, ko je izpodbijani uredbi priznala učinek za nazaj, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj.

Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek. Ob tem sodišče izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, torej ob vstopu države v unijo, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.

Presodilo je tudi, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.

Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom komisije, ki je ves čas vztrajala, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Sodišče je ob zavrnitvi tožbe Sloveniji naložilo, da poleg svojih stroškov poravna tudi stroške komisije. Hrvaška pa bo poravnala svoje stroške, je ob izreku sodbe v dvorani z imenom portugalskega pesnika Fernanda Pessoe povedal sodnik splošnega sodišča, Ciprčan Savvas Papasavvas.

Slovenski zastopniki na razglasitvi sodbe v Luksemburgu niso bili navzoči.

Leta 2013 izbruhnil spor, ko je Slovenija s trgovskih polic umaknil hrvaško vino z oznako teran 

Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras.

Spor glede terana je izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.

Čeprav bo današnja sodba pomemben mejnik v dolgoletnem sporu, pa ne pomeni nujno konca zgodbe. Na sodbe Splošnega sodišča EU je namreč mogoča pritožba na Sodišče EU. Odgovora na vprašanje, ali se bo Slovenija pritožila, za zdaj ni.

Logar: Slovenska diplomacija je očitno zaspala

Zunanji minister Anže Logar je v prvem odzivu na zavrnitev tožbe na Sodišču EU v zadevi teran ocenil, da to zagotovo ne pomaga Sloveniji. "Obžalujem, da je očitno v predhodnem postopku, ko bi diplomacija lahko pravočasno reagirala, ko bi seznanila in se promptno odzvala in imela vzpostavljene vse povezave, da bi bila seznanjena z dogajanjem na ravni EU ene od članic, očitno zaspala," je dejal minister.

Na novinarsko vprašanje je dejal, da bi bilo treba teran "v vsakem primeru zaščititi". "Vendar nisem čisto prepričan, da je Slovenija pravočasno zaznala, kaj se dogaja v krogih Evropske komisije," je bil kritičen.

Hkrati je napovedal razpravo o tem v državnem zboru, pri tem pa je obljubil aktivno sodelovanje zunanjega ministrstva. Napovedal je tudi, da bodo na ministrstvu preučili vse aktivnosti v povezavi s tem primerom.

"Verjetno pa se je treba vprašati tudi o odgovornosti tistih, ki so se odločili za tožbo, ki smo jo izgubili. Spomnimo se še neke druge tožbe, ki smo jo tudi izgubili. In izgubljene tožbe zagotovo ne pričajo o aktivnem, samozavestnem zunanjepolitičnem delovanju, ki bi izboljševalo mesto, vpliv in ugled zunanje politike, ampak prej nasprotno," je dejal Logar.

Bogovič: Politična zaušnica Židanu 

Na razglasitev sodbe se je odzval evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič in zapisal, da gre za "politično zaušnico Dejanu Židanu in njegovi ekipi, ki je nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki Evropske komisije na temo terana. Očitno argumenti, ki jih je navajal nemški odvetnik, ki je pred sodiščem zastopal slovenska stališča, niso prepričali sodišča v zavrnitev odločitve Evropske komisije, da je Hrvaška upravičena do geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran." 

Vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranja izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla. 

"Ostaja pa seveda grenak priokus, saj je bila, na hrvaško pobudo, 'vinska sorta teran' šele leta 2010 vpisana v sortno listo vinskih sort EU. In to kljub temu, da je nekaj let pred tem strokovna skupina, ki je bila sestavljena iz strokovnjakov iz obeh strani slovensko-hrvaške meje, z genskimi raziskavami ugotovila, da gre pri hrvaškem teranu pravzaprav za isto sorto trte refošk, iz katere se na slovenskem Krasu, ki ga zaznamujeta ostrejša klima in posebna kraška tla, prideluje vino teran," piše Bogovič. 

Današnjo sodbo je označil za "končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi takratnega kmetijskega ministra Židana". Dodaja, da omenjeni delegirani akt niti ne preprečuje niti ne omejuje območja proizvodnje 'hrvaškega terana', pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. 

"Po blamaži z arbitražo je zadeva Teran še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki."

Židan: Uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana

Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan pravi, da zaradi odločitve sodišča EU v zvezi s teranom občuti "grenkobo". "A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana," je dejal v izjavi za medije v prostorih državnega zbora. 

"Teran je samo in izključno slovensko vino," je poudaril Židan in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija. Spomnil je, da so slovenski vinarji uspeli ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski. "Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki," je poudaril Židan. Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil.

"Na dosedanje aktivnosti v zvezi z zaščito terana sem ponosen," je zatrdil Židan. Po njegovem je prav, da se je Slovenija borila, tudi s tožbo, in s tem skušala preprečiti zavajanje potrošnikov.

Na očitke, da Židan kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno. "Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran," je spomnil Židan.

S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil. "S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah - o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU," je dejal.

Dodal je še, da takratna vlada ni imela veliko možnosti komunikacije znotraj Evropske ljudske stranke, iz vrst katere so sicer izhajali številni ključni odločevalci v zgodbi. Nenazadnje pa je prepričan, da če bi v zgodbi namesto Slovenije nastopali Nemčija ali Italija, "komisija ne bi nikoli sprejela takšnega delegiranega akta".

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je ob robu današnje seje izvršnega odbora DeSUS dejala, da takšna odločitev sodišča prav gotovo pomeni škodo za slovenske pridelovalce terana, saj se pojavljajo skrbi, da bi hrvaški teran preplavil slovenski trg. Vendar pa je odločitev sodišča treba spoštovati. Ko bo državno odvetništvo preučilo sodbo, bodo sprejeli tudi odločitev, "ali vztrajati v boju".

Parlamentarne stranke obžalujejo odločitev sodišča

V parlamentarnih strankah obžalujejo odločitev sodišča EU, ki je danes zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, v skladu s katero je ime teran pod določenimi pogoji lahko navedeno kot sorta vinske trte na etiketi hrvaških vin. Ali naj se Slovenija na odločitev pritoži, naj po njihovi oceni presodijo strokovnjaki.

Poslanec SAB Marko Bandelli je zaradi odločitve sodišča EU v zvezi s teranom "žalosten". Kritičen je bil do dela slovenske politike, ki po njegovi oceni pri tem vprašanju ni bila enotna. Pri tem je zlasti izpostavil evropske poslance iz vrst SDS in Franca Bogoviča iz vrst slovenske SLS.

Na drugi strani gre po oceni Ive Dimic iz NSi za "veliko zaušnico" za takratno vlado in za kadrovanje Slovenije v Bruslju. "Zelo pomembno je, kakšne ljudi Slovenija pošilja v Bruselj. Biti morajo kompetentni, imeti morajo čut za domovino, zastopati naše interese in slediti, kaj se dogaja na evropskem parketu, tudi glede zaščite geografskih imen, arbitražnih postopkov in podobno," je podčrtala. Sodba sodišča EU po njenih besedah pomeni, da bodo slovenski vinarji razvrednoteni, saj se na trgu pojavljata dve zelo podobni znamki. Veliko več bodo zato morali vložiti v prodajo in promocijo.

Matej T. Vatovec iz Levice se je strinjal, da odločitev sodišča "ni dobra za Slovenijo". Vprašanje je, kako se je takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan lotil postopka pred Evropsko komisijo, je dejal. Na drugi strani pa je Vatovec opozoril tudi na interese Hrvaške. Sosednja država je, kar se tega tiče, v EU "precej močna", je poudaril in dodal, da zna tudi njena diplomacija take postopke peljati ustrezno. "Upamo, da bo vlada naredila, kar lahko, da to stvar popravi, če se da popraviti," je sklenil.

"Kakršnakoli bo vsebina sodbe, jo bo treba spoštovali, kot smo spoštovali arbitražno razsodbo, razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ... tako bomo morali tudi to sodbo sprejeti," je v odzivu na odločitev sodišča EU dejal prvi mož LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec.

Glede morebitne pritožbe je dejal, da morajo o tem presoditi pravni strokovnjaki. V preteklosti smo po njegovih besedah zamudili kar nekaj priložnosti. "Če bodo pravniki presodili, da je pritožba smiselna, potem je zagotovo treba izkoristiti te vzvode," je izpostavil. Na očitke o nezadostni učinkovitosti slovenske diplomacije v postopku, povezanim s teranom, pa je nekdanji premier odgovoril, da je bila "zadeva že zdavnaj v teku in se ni dogajala v času naše vlade".

Evropska komisija: Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino

Evropska komisija je vzela na znanje sodbo Splošnega sodišča EU: "Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino," so izpostavili v tiskovni službi komisije. "Delegirana uredba dopušča hrvaškim proizvajalcem vina, ki tradicionalno proizvajajo vino iz trte teran, da še naprej označujejo vino s tem imenom. Obenem uvaja tri pogoje, ki omejujejo obseg izjeme in preprečujejo kakršno koli zmedo glede tega vina in slovenskega vina z zaščiteno označbo porekla teran," so še zapisali v komisiji v odzivu na sodbo.

Zagreb: Sodišče EU potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena teran

Sodišče EU je z današnjo sodbo v zadevi teran potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena teran in popravilo krivico, storjeno po vstopu hrvaške v EU, ko je Slovenija zavračala pravico do uporabe imena teran pri označbi za vino, so poudarili na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

Hrvaška se je v postopek vključila na strani Evropske komisije, ki je od splošnega sodišča EU zahtevala zavrnitev slovenske tožbe ob predstavitvi pravnih, ekonomskih in zgodovinskih razlogov, zaradi katerih imajo hrvaški vinarji pravico do uporabe imena teran kot zvrsti vina, so dodali na sedežu hrvaške diplomacije v Zagrebu.

Da je sodišče EU potrebno v primerih, ko obstaja majhna razlika med določanjem porekla izdelkov in protekcionizma, je ocenil nemški analitik Thomas Bickl, sicer strokovnjak za slovensko-hrvaški spor o meji. Izpostavlja, da teran v Istri obstaja že več kot 600 let, veliko prej kot je bila vzpostavljena slovensko-hrvaška državna meja. Meni, da obstaja trg za odlična vina iz obeh držav ter da je delež terana med rdečimi vini na Hrvaškem majhen, in dodaja, da mnogi ljubitelji vina soglašajo, da je na Hrvaškem več boljših vin od hrvaškega terana.

"Nekega dne bodo morda nekateri modri vinarji z obeh stani meje prišli na plano s čezmejnim teranom. Menim, da bo to resnična tržna priložnosti kot tudi veliko znamenje dobrososedskih odnosov, ki že obstajajo", je povedal.