Tretjina Slovencev se na vabila na testiranje ne odzove, čeprav jim to lahko reši življenje

Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja pomembnost preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je namreč tretji najpogostejši rak pri ženskah in četrti najpogostejši pri moških.

Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. V Sloveniji za to skrbi program Svit, ki je od začetka delovanja do danes pripomogel k zmanjšanju primerov raka na debelem črevesu in danki.

S presejanjem Svita med zdravimi osebami odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz najdenih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa bolezen lahko celo preprečimo.

Tretjina se na vabilo ne odzove

Program Svit deluje od leta 2009 in je namenjen prebivalcem v starosti od 50 do 74 let, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Cilj programa, ki ga vodi NIJZ, je pravočasno odkriti predrakave spremembe (adenome) in raka na debelem črevesu in danki. "Zaradi delovanja programa Svit je bilo od leta 2009 do danes odkritih več kot 2.600 primerov raka debelega črevesa in danke, pri 21.000 osebah pa je bil odstranjen napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka," je povedala Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit z NIJZ.

Odzivnost vabljenih v program Svit je bila v letu 2017 62,7-odstotna. Žal se vsaka tretja oseba na vabilo v program ne odzove, za 10 odstotkov slabši je odziv moških, oseb z nižjo izobrazbo, samskih in ovdovelih. Moški se slabše odzivajo v starosti od 50 do 59 let, med ženskami pa starejše od 70 let.

Ena izmed zdravnic, ki svoje paciente zelo uspešno spodbuja k sodelovanju v programu, je prim. Jana Govc Eržen, iz Zdravstvenega doma (ZD) Celje. "Bolnike, ki se ne odzovejo v Program Svit, moramo povprašati po razlogu za neodzivnost in jim ponuditi pomoč, če jo želijo sprejeti," je poudarila zdravnica medicine.

Na Svitove kontaktne točke po spodbudo in informacije

Pomembno podporo udeležencem v programu Svit nudijo tudi Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Zdravstveni delavci na Svitovih kontaktnih točkah odgovarjajo na vprašanja o Svitu, vabljenim pomagajo pri sodelovanju in jih ob morebitnih dilemah k njemu tudi spodbujajo. Pri svojem delu se trudijo prilagoditi okolju in ljudem, s katerimi delajo, in jim tako program čim bolj približati. "Pomembno je, da se ljudje zavedajo pomena preventive in izkoristijo ponujeno," je povedala Urška Stepišnik iz ZD Celje in podarila: "Na Svitove kontaktne točke se lahko obrnete tudi, če se vam pojavijo težave pri odvajanju, če opazite spremembe v blatu in ne veste kaj storiti, ali če ste založili oziroma zavrgli komplet za odvzem vzorcev blata."

Sodelovanje v programu Svit je modra odločitev, ki vam ali vašim bližnjim lahko reši življenje, še opozarjajo na NIJZ, več informacij o preventivnem programu Svit pa si lahko preberete na njihovi spletni strani www.program-svit.si.