Bil je normalen vroč dan v službi, pripoveduje Miha Jazbec. "Po končanem delu se mi je pri pospravljanju delavnic prvič zavrtelo. Mislil sem, da od vročine, saj ne bi bilo prvič. Tokrat je bilo drugače. Po nekaj metrih hoje proti izhodu sem se zaradi občutka, da bom izgubil zavest, naslonil na mizo. Sodelavec mi je prinesel vodo in me spraševal, če sem dobro, a mu nisem mogel odgovoriti," je opisal svoje znake v trenutku, ko ga je pred natanko petimi leti zadela možganska kap.  

Njegov nadrejeni je poklical reševalce in njegovega očeta. "Oče je takoj posumil na možgansko kap. Ko me je rešilec pripeljal v SB Celje so najprej mislili, da gre za zastrupitev z monoksidom in mi dali čisti kisik," pravi in doda, da se mu je stanje nekoliko izboljšalo, saj je spet lahko videl in govoril. Po slikanju glave pa so se zdravniki odločili, da potrebuje trombolizo. "Med postopkom mi je postalo slabo, zato so me dali v umetno komo. Ko sem se zbudil, sem imel v ustih tubus. Povedali so mi, da sem zaradi prebolele ishemične možganske kapi na intenzivnem oddelku," se spominja. 

Po petih dneh so ga premestili na oddelek, sedmi dan pa je že shodil. Sledila je rehabilitacija, ki jo je opravil v zdravilišču Dobrna in pozneje še v URI Soča. "Po treh tednih sem že lepo hodil, govoril ... Plačal sem si dodatne terapije in nabavil pripomočke za vadbo doma. A najboljša vadba je bila hoja," pravi Jazbec. 

V URI Soča je sodeloval v študiji robotizirane hoje na tekaški stezi. "V okviru rehabilitacije so me napotili na poklicno usposabljanje na URI Soča – Maribor. Po dolgotrajni rehabilitaciji sem z veliko volje, potrpežljivosti, upoštevanjem navodil strokovnjakov in dodatno samostojno vadbo dosegel, da sem spet zaposlen za skrajšan delovni čas v invalidskem podjetju Slovenskih železnic. Pridružil sem se klubu CVB Celje, kjer sem med sebi enakimi, ki vedo in razumejo kakšne so posledice in težave po možganske kapi," pravi Miha, ki zdaj spet hodi v hribe. Posebno ponosen je na to, da je vse hribe, ki jih je prehodil pred boleznijo, ponovno osvojil. 

Porast možganske kapi med mlajšimi odraslimi

Miha je danes star 40 let in je žal del vse bolj zaskrbljujoče statistike, ki kaže, da je možganska kap pri mladih in mlajših odraslih (med 18. in 50. letom starosti) v zadnjih 15. letih v porastu. 

"Najbolj izrazit porast ishemične možganske kapi opažajo v ZDA in na Kitajskem, manj pa v Evropi. V analizah poudarjajo, da vzrok tovrstnih trendov ni jasen, najverjetneje pa gre za kombinacijo treh dejavnikov: povečano zaznavanje možganskih kapi zaradi porasta slikovnih preiskav glave, predvsem MRI slikanja; porast dejavnikov tveganja (debelosti, hipertenzije in hiperlipidemije), kar je najbolj opazno v ZDA in na Kitajskem; večja uporaba prepovedanih drog, od katerih bi na prvem mestu izpostavili kokain," je pojasnil Igor Rigler, vodja Službe za urgentno nevrologijo pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Pri mlajših bolnikih so po navedbah Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap tudi kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija, debelost in sladkorna bolezen tipa 2. Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili z zdravim načinom življenja in zdravljenjem obstoječih dejavnikov tveganja.

"Zaradi heterogenosti, kompleksnosti in možnosti uspešnega zdravljenja, je potrebno možganske kapi pri mladih ustrezno prepoznavati, diagnosticirati in zdraviti, v mnogih primerih v terciarnem centru. Vpliv možganske kapi na družbo in posameznika je namreč bistveno večji, če se ta dogodi v mladih kot starejših letih," pravi Rigler.  Po drugi strani pa so možnosti zdravljenja in rehabilitacije pri mladih zaradi večje regeneracijske sposobnosti organizma bistveno večje.  

Se pa tradicionalna rehabilitacijska obravava po možganski kapi ne razlikuje bistveno glede na to, ali gre za mlajše ali starejše paciente. "Po drugi strani imajo mlajši pacienti določene specifične rehabilitacijske potrebe, z večjim poudarkom na psihosocialnih težavah in vključevanjem v širše družbeno okolje (npr. vračanje na delo, vožnja avtomobila, medosebni odnosi, motnje spolnih funkcij, vloga skrbnika za otroke ali ostarele starše, itd.). Zanje je tudi značilno, da bodo najverjetneje morali živeti dlje časa s preostalo zmanjšano zmožnostjo," je pojasnila Nataša Bizovičar, vodja oddelka za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi pri URI-Soča. 

"Že med primarno rehabilitacijsko obravnavo lahko paciente napotimo v Ambulanto za voznike s posebnimi potrebami URI-Soča. Kadar je le mogoče, se v sodelovanju s strokovnjaki Centra za poklicno rehabilitacijo URI-Soča spodbuja tudi vključevanje v programe poklicne rehabilitacije in vrnitev v delovni proces," je dodala. 

Posledice možganske kapi so lahko blage ali težke

Ko možganska kap prizadene mladega človeka, to pomembno poseže v občutek zaupanja v lastno telo, pa pravi Barbara Starovasnik Žagavec, specialistka klinične psihologije in vedenjsko-kognitivna terapevtka pri URI-Soča. "Lahko je prisotno veliko skrbi, tesnobe, pa tudi umika od svojega kroga znancev in prijateljev. Med drugim zaradi občutka, da ne bodo razumeli, kaj se dogaja, da bodo podcenjevali ali pa morda pretiravali v resnosti dogodka, posledic. To so posamezniki, ki imajo pogosto še šoloobvezne otroke, te je potrebno recimo dnevno razvažati v vrtec, šolo, potrebujejo veliko ukvarjanja, pogovorov, ... In seveda konec koncev se lahko vsaj za kratek čas spremeni tudi dinamika v partnerskem odnosu, pojavi se občutek skrbi zaradi možnosti izgube službe in s tem tudi dobršnega dela posameznikove identitete," je osvetlila psihološko breme možganske kapi. 

Po možganski kapi ima lahko oseba nekaj več težav z usmerjanjem koncentracije in splošno utrudljivostjo, kar lahko izzveni. V tem primeru govorimo o blagih psiholoških posledicah. Pri težkih posledicah pa imajo bolniki lahko težave z govorjenjem in/ali razumevanjem govora, težave s koncentracijo (moti jih hrup ali govor več oseb), lahko izgubijo občutek orientacije v času in prostoru, si ne zapomnijo več zaporednih korakov nalog, ne zmorejo več enostavnih računskih operacij, zelo neugodne posledice so tudi motnje vida, je naštela Starovasnik Žagavčeva. 

"Klinični psiholog mora zato imeti dovolj znanja iz področja nevropsihološke diagnostike in psihoterapevtskih intervenc, da naslavlja zlasti primarni občutek negotovosti (kadar recimo nevrološka diagnostika ne poda zanesljivega razloga za nastanek kapi) ter da s pomočjo poznavanja individualnih značilnosti, narave pacienta lahko nastavi t.i. kognitivno rehabilitacijo s ciljem postopno usmerjati pacienta nazaj v življenje. Slednje pa pomeni predvsem se aktivirati nazaj v službo, voziti avtomobil, itd.," je poudarila klinična psihologinja. 

Prepoznajte znake možganske kapi s pomočjo besede GROM

V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so spomnili na najbolj preprost in zanesljiv način, kako prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM. Na možgansko kap lahko posumimo in se pravilno odzovemo, če si zapomnimo, kaj beseda označuje: 

G – govor (prizadet govor)

R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112)

"Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice," so poudarili v društvu.

Ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi, ki ga obeležujemo vsako leto na drugi torek v mesecu maju, je Društvo za zdravje srca in ožilja pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na stojnicah so delili različna informativna gradiva, predstavila so se različna društva, ki delujejo na področju zdravja. Medicinska ekipa je svetovala in izvajala preventivne meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, trigliceridov in sladkorja v krvi. Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije pa je organiziralo pohod bolnikov po možganski kapi od parka Tivoli do Prešernovega trga.