Ko so prvo damo Probanke Romano Pajenk na preiskovalni komisiji spraševali o dvomljivem poslovanju in kreditih, je podobno kot cela serija bančnikov pred in po njej imela težave s spominom. "Ne spomnim se kreditnih poslov," je dejala. 

Bila je prva dama leta 1991 ustanovljene banke za posebne namene, prejemnica nagrade GZS za izjemne dosežke, ena najbogatejših Slovenk, ustanovna članica Foruma 21. Ko je Banka Slovenije leta 2013 uvedla likvidacijo Probanke pa je bila luknja, ki je nastala tudi pod njenim vodenjem globoka skoraj 200 milijonov evrov.

Vodilna trojica banke z Vitom Verstovškom in Milano Lah si bo morala zdaj po odločitvi višjega sodišča v MB razdeliti plačilo 1,5 milijona evrov visoke odškodnine z obrestmi in stroški vred. Zaradi posojila družbi Medaljon, ki je bila solastnica banke prek drugih družb pa so jo obvladovali prav omenjeni trije. A naj zdaj ne bi imeli denarja, da bi poplačali izgubljeno tožbo. 

Pajenkova in Lahova sta namreč leta 2012 na svoji vili na Tomšičevi v MB vpisali zemljiški dolg v višini 300.000 evrov, zaradi česar sta postali nedotakljivi. Pajenkova je zdaj v pokoju, prejemala naj bi okoli 2000 evrov pokojnine, zastavna pravica naj bi bila vpisana tudi na njeni vili na otoku Rab ki naj bi bila vredna več kot 200.000 evrov. Lahova je podjetnica, Vesrtovšek pa naj bi prejemal celo nadomestilo za brezposlenost. 

Procesi zoper bančnike tečejo počasi, če gre soditi po številu razsojenih zadev. Pri pregonu bančnega kriminala SDT obravnava še 75 zadev. Malo je znanega o tem, kako uspešne so banke pri odškodninskih zadevah. Ko smo na NLB denimo naslovili vprašanje, kako daleč je odškodninska tožba, ki so jo avgusta 2014 vložili zoper t.i. kramarjevo upravo, v kateri je sedel Matej Narat in koliko so dosedaj izterjali v drugih primerih, je bil odgovor, ne odgovarjamo.