"Prizadevali smo si zagotoviti boljši materialni položaj najbolj ogroženih socialnih slojev," je dejal generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Davor Dominkuš. "Menim, da smo to zagotovili. Možno pa je, da bo v teh tisočih primerih, ki bodo dobivali prejemke, prišlo do primera, ko bo kdo dobil manj kot zdaj," je pojasnil. "Vendar to nikakor ne bodo tisti, ki so socialno najbolj ogroženi," pravi.
"S študentsko in dijaško organizacijo smo dobro sodelovali v pripravah na zakon," je dejal. "Je pa res, da smo vzporedno z novo socialno zakonodajo spreminjali tudi štipendijsko zakonodajo in tam skušali poiskati rešitve, ki bi še dodatno izboljšale položaj študentov in dijakov. Vendar je bila ta zakonodaja umaknjena; v postopku priprave ni bilo soglasja o predlogih," je spomnil.
Študentje in dijaki so kritični do nove socialne zakonodaje. Trenutno povečevanje deleža denarne socialne pomoči glede na državno štipendijo in otroški dodatek pomeni tudi večanje deleža, ki ga bodo morali potomci prejemnika denarne socialne pomoči po njegovi smrti vrniti državi, je izjavil namestnik predsednice Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc.
Bojijo se tudi, da bo veliko vlagateljev, ki ne bodo vedeli, da morajo denarne prejemke iz javnih sredstev uveljavljati na enotni vlogi po določenem vrstnem redu, kaznovano tako, da določenega prejemka ne bodo dobili na svoj račun, vseeno pa se jim bo prejemek štel v njihov materialni položaj pri uveljavljanju pravice do naslednjega denarnega prejemka po vrstnem redu, pravijo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev sicer povečuje cenzus za državne štipendije. Vendar bodo pri podeljevanju socialnih pomoči, h katerim spadata tako otroški dodatek kot državna štipendija, po novem upoštevali kar 13 dodatnih dohodkov, ki do zdaj niso bili všteti, opozarjajo.
Dijaška organizacija Slovenije pa si prizadeva, da bi mladoletni dijaki še naprej prejemali državno štipendijo, ki je po novem ne bodo mogli. "Tako bo 18.000 mladoletnim dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, ta mirovala," je dejal predsednik dijaške organizacije Mitja Lešnik. Dijaška organizacija po njegovih besedah zbira podpise pod peticijo za vrnitev državnih štipendij mladoletnim dijakom. Pomagali pa bodo tudi tistim dijakom, ki bodo želeli za sporne določbe zahtevati ustavno presojo.
'Vračanje iz premoženja ni novost'
Dominkuš z ministrstva je tudi posebej poudaril, da po smrti prejemnikov denarne socialne pomoči njihovim potomcem ne bo treba vračati prejemkov. "Potomci nimajo nobene dolžnosti vračati kar koli," je povedal. Samo v primeru, če je pokojni prejemnik imel premoženje, se lahko iz tega premoženja pod določenimi pogoji poplača določeno vrsto prejemkov – denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, je pojasnil. "Pa tudi to ni novost, ki jo prinaša ta zakonodaja, temveč je to z zakonom o dedovanju v našem prostoru prisotno že 30 let," pravi.
S spremembo zakonodaje in povišanjem cenzusa računajo, da se bodo sredstva na letni ravni približala milijardi evrov. Natančno pa bo o znesku možno govoriti, ko bo zakonodaja nekaj časa že delovala, je dejal Dominkuš. Sicer pa so povezave s ključnimi viri, potrebne za uveljavljanje nove socialne zakonodaje, že vzpostavljene in tečejo normalno, je poudaril. Prav tako so že pripravili vse potrebno za prenos podatkov z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potrebnih za preverjanje pravic, ki se iz pokojninskega sistema prenašajo v socialnovarstveni sistem.
Zagotavlja, da bodo po 1. januarju odločbe lahko izdane za tiste, ki bodo obravnavani prednostno. "V tem obdobju imamo veliko potencialnih prejemnikov, za katere bomo morali preveriti, ali še izpolnjujejo pogoje. To so prejemniki državne pokojnine in varstvenega dodatka – teh je približno 64.000. Druga prioriteta preverjanja po uradni dolžnosti so prejemniki denarne socialne pomoči, ki se jim izteka pravica oziroma ki bodo na novo vložili zahtevo. Prednostno pa bodo obravnavani tudi starši, ki dobijo subvencijo za predšolsko varstvo, ki jih je 70.000," je dejal. "Naredili bomo vse, da ti ljudje dobijo čim prej ustrezne odločbe iz centrov za socialno delo," je zagotovil.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.