Socialno kapico zahtevajo najbogatejši?

Socialna kapica. Kaj naj bi sploh bila? Zanjo se zavzema nova vlada, preprečila pa naj bi beg možganov. Mar res?

Danes so se na omenjeni predlog odzvali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS). Njihov predsednik Dušan Semolič je spomnil, da je socialna kapica za izobražene kadre del koalicijske pogodbe in da njeno uvedbo zahteva najbogatejši sloj v slovenski družbi – menedžerji in bankirji.

Pravi, da gre za sistem, ki predvideva omejitev socialnih prispevkov za socialno varnost za nekatere zaposlene, pri čemer predlagatelji tega ukrepa med argumenti zanj navajajo znižanje cene dela, večjo produktivnost, boljši dostop do izobraženih kadrov in preprečitev bega vrhunskih strokovnjakov v tujino. A v ZSSS so ugotovili, da omenjeni argumenti ne držijo. Prepričani so, da ni prav, da bi se koristnikom socialne kapice, ki že tako ne čutijo gospodarske krize, zviševalo neto plače. Na račun socialne kapice bi namreč tisti, ki prejemajo med 6000 in 8000 evri bruto plače, prišli za do okoli 200 evrov neto višjih plač, je dejal.

Semolič poudarja, da 100 ali 200 evrov višje plače kadrov z že tako visokimi plačami ne bi prepričale, da se odpovedo tujini. V tujino sicer zaposleni odhajajo zaradi "mizernih" plač, negotovih oblik dela, boljših pogojev dela, strokovnega delovanja ipd., je prepričan.

Kaj pa bo s tistimi, ki prejemajo povprečne oziroma podpovprečne plače?

Sindikalist je opozoril še, da je predlagani sistem krivičen do tistih, ki prejemajo podpovprečne ali povprečne plače. V tej luči je Semolič navedel, da bi znižanje socialnih prispevkov zmanjšalo prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno za med 250 in 300 milijoni evrov, in to v času, ko nova vlada napoveduje znižanje proračunskih izdatkov za 800 milijonov evrov.

Znižanje prispevkov v socialno blagajno bi vodilo v pritisk na zmanjševanje nekaterih pravic, na privatizacijo sistemov, kar pomeni, da bi bili znova v prednosti bogatejši, ki bi si te sisteme lahko privoščili. Pri tem je Semolič spomnil na ugotovitve ekonomistov, da bi moral uvedbo socialne kapice spremljati dvig DDV, kar pomeni, da bi ukrep socialne kapice, ki bi bil privilegij najbogatejših, plačevali vsi. "Sistem bi zmanjšal stopnjo solidarnosti med zavarovanci," je menil.

Kaj predlagajo v ZSSS?

Država bi morala pred uvedbo socialne kapice po besedah Semoliča drugače obdavčiti ljudi, uvesti bi bilo treba več dohodninskih razredov. Brez ustreznih davkov ni socialne države, verjame.

Na vprašanje, ali bi v primeru, da bi država hkrati z uvedbo socialne kapice bolj obdavčila bogatejše, sindikati pristali na njeno uvedbo, je odgovoril, da "ne bi rad prehiteval vladne ponudbe", da pa se zgolj zvišanje dohodnine za bogatejše ob uvedbi tega ukrepa ne bi izšlo in da bi bilo zelo verjetno tudi zvišanje DDV.

Socialna kapica in zdravstvena blagajna

Izvršna sekretarka zveze Lučka Böhm je pojasnila, da je med pokojninskim in zdravstvenim sistemom bistvena razlika. Če zmanjka sredstev za pokojnine, jih mora namreč po zakonu prispevati država, medtem ko za pomanjkanje v zdravstveni blagajni to ne pride v poštev. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos grozi za 150 milijonov evrov nepokritih odhodkov, je spomnila in dodala, da bi uvedba socialne kapice v tej luči za zdravstveno blagajno pomenila "nerešljivo uganko". Če bi prišlo do zloma zdravstvene blagajne, bi bili v revščino pahnjeni najbolj ranljivi, medtem ko bi si bogati lahko zdravje kupili drugje, je še opozorila Böhmova.