Kot je po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič, so se o dopolnilih k predlogu zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2024 in 2025 dogovorili pred sejo vlade z vodji poslanskih skupin koalicije. Vlada pa je nato na seji s predlaganimi dopolnili soglašala.
Minister je pojasnil, da se bodo v skladu z dopolnili socialni transferji, ki se usklajujejo po zakonu o usklajevanju transferjev, v letu 2024 uskladili, in sicer v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo ugotovi statistični urad v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023. Uskladitev v višini 70 odstotkov pa po njegovih besedah pomeni približno 44 milijonov evrov.
Zakonski predlog, ki ga je vlada poslala v DZ in ga bo odbor DZ za finance obravnaval v soboto, usklajevanja transferjev ne predvideva, kar je naletelo na kritike v sindikatih in delu civilne družbe, ki so opozarjali, da bo to ljudi potisnilo še globlje v stisko. "Z nekoliko omejenim usklajevanjem do določene mere ohranjamo življenjski standard prejemnikov socialnih transferjev, hkrati pa omejujemo pritisk na rast inflacije," je ocenil.
Avtomatična indeksacija socialnih transferjev z inflacijo je namreč po njegovih besedah eden od dejavnikov, ki lahko v okolju z relativno visoko inflacijo povzroča dodatne inflatorne pritiske in s tem prispeva k vztrajanju inflacije. "Socialni transferji so se letos že uskladili, in sicer za 10,3 odstotka, vlada pa sprejema tudi druge ukrepe za omilitev draginje," je dejal Boštjančič.
Pri pokojninah dopolnila predvidevajo, da bi se prihodnje leto uskladitev delno opravila že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za januar, in sicer v višini 8,2 odstotka. Takšno višino redne uskladitve po zadnjih podatkih kaže izračun Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je navedel. Končna uskladitev pa se bo po njegovih besedah v skladu s pokojninskim zakonom opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar, pri tem se bo poračunala delna uskladitev, izplačana v januarju.
Inštituta 8. marec: Takšni trenutki nam dajejo upanje
"V ponedeljek smo opozorili, da se napovedi ministra za delo, da bodo pokojnine z inflacijo predhodno usklajene že januarja, niso skladale z ukrepi, ki jih je pripravila vlada," so ob tem spomnili na Inštitutu 8. marec. Veseli jih, da je minister za finance na novinarski konferenci napovedal sprejem amandmaja, ki bo pokojnine predčasno uskladil za 8,2 odstotka že z januarjem.
"Takšni trenutki nam dajejo v Inštitutu 8. marec upanje, so sporočilo, da je oblast zmožna prisluhniti argumentiranim kritikam in dobrim predlogom," so dodali.
Glede zgolj delne uskladitve socialnih transferjev za katere je minister za finance priznal, da z njim zgolj "do določene mere ohranjamo življenjski standard", pa je Inštitut 8. marec sporočil, da se bo obširneje odzval v petek.
Vlada pristala tudi na umik prepovedi usklajevanja plač v javnem sektorju
S predlaganimi dopolnili se črta tudi člen, ki določa, da se vrednost plačnih razredov za javne uslužbence v letu 2024 ne uskladi. Z umikom te določbe so v sindikatih pogojevali nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. V primeru sprejetja prepovedi usklajevanja v letu 2024 pa so zagrozili z zaostrovanjem aktivnosti. Po Boštjančičevih besedah umik določbe ne pomeni "kakršnegakoli dogovora ali usklajevanja", upajo pa, se bodo pogajanja nadaljevala.
Vlada tudi soglaša, da se bo v DZ z dopolnilom iz zakona umaknila rešitev, po kateri bi bil položaj zasebnih in javnih uslužbencev pri napotovanju na delo v tujino različen. Medtem ko letos sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev predvideva, da se bo s 1. januarjem 2024 ukinila možnost, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji, je vlada želela prvotno to možnost ohraniti za javne uslužbence, predvsem gre za diplomate. Zdaj bo koalicija po ostrih kritikah iz vrst gospodarstva, ta člen umaknila.
Boštjančič je pojasnil, da predlagana dopolnila upoštevajo tudi dogovor z občinskimi združenji o višini povprečnine, po katerem bo ta v obeh letih znašala 725 evrov. Občine pa bodo za financiranje višjih stroškov dela skupaj prejele še dodatnih 20 milijonov evrov za leto 2024 in 34 milijone evrov za leto 2025. Dodatna sredstva za stroške dela bodo občine dobile v različnih zneskih, izplačana jim bodo najpozneje do konca junija, in sicer v enem obroku.
Z dopolnilom se uvaja tudi ureditev, po kateri bodo občine sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost pridobile en dan prej, preden morajo plačati izvajalca, pod pogojem, da bodo 15 dni prej predložile dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo.
Sindikati javnega sektorja pozdravljajo vladno napoved umika prepovedi usklajevanja plač v javnem sektorju
Sindikati javnega sektorja pozdravljajo odločitev vlade, ki je predlagala črtanje določbe o neusklajevanju osnovnih plač v javnem sektorju v letu 2024. Pričakujejo, da bo vlada nemudoma poslala svoj predlog glede usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2024 in da bodo pogajanja zaključili še letos. Vlada pa je na seji soglašala s predlaganimi dopolnili, ki med drugim predvidevajo črtanje člena, ki je predvideval, da se vrednost plačnih razredov v javnem sektorju v prihodnjem letu ne uskladi.
"To dopolnilo mora najprej sprejeti državni zbor, ampak vsekakor pozdravljam odločitev vlade," je poudaril vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Umik spornega člena bi moral biti po njegovih besedah samoumeven, saj je tudi zakonodajno-pravna služba DZ opozarjala na morebitno neustavnost tega člena.
Predlog dopolnila sicer še nič ne pomeni, o samem usklajevanju se je še treba dogovoriti, je dejal. Od vlade zdaj pričakuje, da bo ta nemudoma poslala svoj predlog in da bodo pogajanja o usklajevanju plač v javnem sektorju v letu 2024 zaključena še pred koncem letošnjega leta.
Prejšnji teden je pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Počivavšek, javno izrazila zahtevo po takojšnjem nadaljevanju pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Če premika v pogajanjih ne bo, so napovedali stopnjevanje aktivnosti v decembru. Na vprašanje, ali torej za zdaj stopnjevanja aktivnosti ne bo, je danes odgovoril, da se bodo o tem sindikati še pogovarjali. "Ključno vprašanje je, ali bo vlada tudi dejansko pripravljena na pogajanja o usklajevanju plač v letu 2024 in kakšen predlog bo vlada v zvezi s tem podala. Od tega so odvisne naše nadaljnje odločitve," je napovedal.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pa so prejšnji teden napovedali stavko, če vlada iz predlaganega zakona o izvrševanju državnega proračuna ne bo umaknila sporne določbe. Podpredsednica KSJS Irena Ilešič Čujovič je ocenila, da je očitno vlada razumela, da z napovedjo stavke mislijo resno. Tudi v konfederaciji po njenih besedah pričakujejo takojšnje nadaljevanje pogajanj in prejem vladnega predloga glede usklajevanja plačne lestvice.
Z odločitvijo glede stavke pa bodo počakali na sprejem zakona v DZ. "Eno je napoved vlade, drugo je zakonodajni postopek, ki mora biti izpeljan do konca," je dejala. Ključen pa bo naslednji korak, torej vsebina vladnega predloga in pogajanja. Meni, da se bo hitro pokazalo, ali si vlada želi usklajevanje plačne lestvice za leto 2024 ali ne. "Do takrat bomo počakali, potem pa bomo ponovno odločali o zaostrovanju," je napovedala.
KOMENTARJI (152)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.