Stališče vlade je predstavil minister za delo Luka Mesec, ponovil je, da se mora minimalna plača po letu 2023 uskladiti po dveh kriterijih, in sicer minimalnih življenjskih stroških in stopnji inflacije, ki bo znana po 15. januarju. Izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil sicer po petih letih na novo narejen oktobra, pomenil pa bi bruto dvig za 5,49 odstotka oz. s 1074,43 na 1133,37 evra (neto zvišanje za 3,2 odstotka oz. s 778,40 na 803,80 evra).
Mesec je ponovil, da bi minimalna plača v letu 2023 tako znašala vsaj 850 evrov, a dodal, da imata socialna partnerja glede številk, ki naj bi jih minimalna plača dosegla, precej različna stališča. "Oba socialna partnerja bosta upoštevana, minimalna plača bo usklajena vsaj z zakonskimi minimumi. Sklepe bomo oblikovali tako, da bo dvig minimalne plače dosežen v januarju." Za koliko, bo predstavil kmalu, predvidoma v začetku decembra.
Je pa minister Mesec izjavil še, da bo zvišanje minimalne plače v vsakem primeru v dveh točkah, a v enkratnem enotnem zvišanju v januarju. "Učinki obeh točk bodo učinkovali v januarju, torej da ne bo dveh zaporednih zvišanj," je dejal. Pri tem se je oglasil Štrukelj: "To ste se verjetno dogovorili na vladi, na ESS se o tem nismo dogovorili, ker so stališča sindikalne in delodajalske strani različna."
"Razkorak med povprečno in minimalno plačo je najmanjši prav v Sloveniji"
Tibor Šimonka iz Gospodarske zbornice Slovenije je dejal, da podpirajo uskladitev in sicer enkratno uskladitev minimalne plače. Povedal je, da je Slovenija v Evropi med vodilnimi po višini minimalne plače.
"V zadnjem obdobju je bila ta večkrat povišana. Razkorak med povprečno in minimalno plačo je najmanjši prav v Sloveniji," je dejal. Zavedajo se tudi rasti življenjskih stroškov in stisk ljudi, je povedal in dodal, da je veliko podjetij z draginjskimi dodatki že ukrepalo. "Recesija močno trka na vrata, ne glede na to, da so bili rezultati poslovanja v prvi polovici dobri," je dejal.
Jakob Počivavšek iz Sindikata Pergam se je strinjal, da imamo v Sloveniji relativno majhno razliko med minimalno in povprečno plačo in dodal, da bi morali v nadaljevanju poskrbeti, da se dvigne tudi ostale plače v Sloveniji.
Jerkičeva: Naša pričakovanja so nekje med 870 in 900 evri neto
"Naše stališče ni drugačno kot po prejšnji seji. Vztrajamo na dveh korakih pri zvišanju minimalne plače. Takšna so tudi vladna izhodišča. Naj opozorim, da je bil dvig minimalne plače obljubljen že v novembru, izplačila pa bi morala biti torej že v decembru," je dejala Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Povedala je še, da so danes predlagali še en del, ki ga določa zakon, in sicer možnost višje minimalne plače od 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. "Upoštevaje stanje v gospodarstvu, na trgu dela in cene rasti življenjskih potrebščin," je dejala in opozorila, da so cene prav tistih artiklov, ki jih ljudje z nizkimi plačami največ kupujejo, višje od 9,2 odstotka kot so bili ugotovljeni minimalni življenjski stroški. "Naša pričakovanja so nekje med 870 in 900 evri neto," je dejala.

Skrajšani delovni čas in čakanje na delo
Da bi se približali predstavnikom gospodarstva, jim bo vladna stran na izredni seji ESS predstavila izhodišča shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s katerimi naj bi podjetja lažje prebrodila energetsko krizo.
Mesec je pojasnil, da shemo za pomoč gospodarstvu v energetski krizi pripravljajo ministrstvo za delo, gospodarstvo in infrastrukturo. "V regulacijo cen so zajeta manjša podjetja, za ostale pa se pripravlja shemo s širokim naborom ukrepov, eden od njih je, da bi lahko dali delavce na čakanje ali pa skrajšali njihov delovni čas," je pojasnil. Razpravo bodo nadaljevali naslednji teden. Vlada bo do 30.11 v celoti predstavila javno, nato pa se bodo na seji o shemi tudi temeljito pogovorili.
"Apeliramo na odločevalce, da se interventni zakon čim prej sprejme. Stanje v gospodarstvu je vse slabše, če se bo odlašalo, bo agonija toliko večja," je dejal Šimonka in pojasnil, da so jim sicer predstavili izhodišča, a se, dokler ne vidijo celotnega besedila, ne morejo opredeliti.
KOMENTARJI (252)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.