Socialni partnerji so pod vodstvom ministra za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, zaključili usklajevanje predloga zakona o kolektivnih pogodbah.
Socialni partnerji so na današnjem usklajevanju, ki ga je vodil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, zaključili usklajevanje predloga zakona o kolektivnih pogodbah. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo do konca leta opravili vse potrebne postopke za obravnavo predloga zakona v državnem zboru. "Zadovoljen sem, da je prišlo do tega rezultata, saj pomeni, da socialni dialog v Sloveniji obstaja," je povedal minister Drobnič.
Kakšne bodo sankcije za delodajalce?
Socialni partnerji so se danes usklajevali še o naknadnem pristopu h kolektivnim pogodbam, hierarhiji kolektivnih pogodb in izjemah, v kakšnem primeru se lahko določi tudi nižjo raven pravic, o razširjeni veljavnosti pogodb in vprašanju kazenskih določb, je pojasnil minister Drobnič.
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Gregor Miklič je povedal, da ostajata odprti še dve zadevi, med njimi kazenske sankcije za delodajalce, ki bi kršili kolektivne pogodbe. Minister Drobnič je pojasnil, da kazenske določbe bodo. "Vendar le za tiste primere, kjer se bo dokončno in pravnomočno ugotovilo, da je prišlo do kršitev, ne pa le na podlagi ugotovitve enega od socialnih partnerjev," je povedal Drobnič.
Odprto naj bi po Mikličevih besedah ostalo tudi vprašanje, povezano z razširjeno veljavnostjo kolektivnih pogodb. "Povezano s položajem delodajalcev, ki opravljajo obrtno dejavnost in majhnih delodajalcev. Postavlja se namreč vprašanje, ali kolektivna pogodba neke dejavnosti velja za vse delodajalce ne glede na njihovo velikost," je dejal Miklič.
Prehodno obdobje bo trajalo tri leta
Med najbolj spornimi odprtimi vprašanji je bilo sicer prehodno obdobje za sodelovanje delodajalskih organizacij z obveznim članstvom pri sklepanju kolektivnih pogodb. Po mednarodnih standardih lahko sklepajo kolektivne pogodbe le organizacije s prostovoljnim članstvom. To so socialni partnerji upoštevali tudi v predlogu zakona, ob tem pa določili prehodno obdobje treh let. To bi prostovoljnim združenjem delodajalcev omogočilo, da se dokončno okrepijo in nato v celoti prevzamejo obveznosti, povezane s kolektivnim dogovarjanjem, pojasnjujejo na ministrstvu.
"Združenje delodajalcev Slovenije je sicer nasprotovalo temu predlogu, kar so tudi izrecno izpostavili, vendar je bila to edina pripomba, vsi drugi so se strinjali s takšno rešitvijo," je pojasnil minister in dodal, da je tudi vladna stran sprva predlagala krajše obdobje.
Gospodarska zbornica Slovenije bo lahko, če bo ostala organizacija z obveznim članstvom, kolektivne pogodbe podpisovala še tri leta po uveljavitvi zakona o kolektivnih pogodbah, če se bo preoblikovala v organizacijo s prostovoljnim članstvom, pa je ta določba zakona tako ali tako ne zadeva, je pojasnil Drobnič.
Drobnič zadovoljen
Kljub določeni neusklajenosti glede prehodnega obdobja, ki zadeva predvsem gospodarsko zbornico, je Drobnič zadovoljen z rezultatom pogajanj. "Mislim, da to ni takšna reč. Tudi v kakšnih drugih določbah niso bili vsi usklajeni," je dejal. Strinjal se je tudi Miklič. "Ostala odprta vprašanja so praktično zaprta. Nismo usklajeni glede vsega, vendar smo jih zaprli, tako da je zakon v največji možni meri praktično usklajen," je dejal.
"Dosegli smo visoko stopnjo soglasja. Kazalo je že, da ga ne bomo dosegli, zato sem tudi predlagal, da pošljemo v medresorsko usklajevanje neusklajen predlog. Vendar so kljub temu vsi socialni partnerji pokazali veliko mero odgovornosti in prizadevanja, da se najde skupno rešitev," je dejal Drobnič in pojasnil, da bo zato delo na vladi in v parlamentu mnogo lažje, "saj se bodo tisti, ki bodo o tem odločali, morali zavedeti, da je usklajeno med socialnimi partnerji".
Socialni partnerji so se o zakonu o kolektivnih pogodbah pogajali več kot deset let. Umaknili so ga tudi z zadnje seje ekonomsko socialnega sveta. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič je takrat izpostavil, da v združenju ocenjujejo, da so interesi strani tako različni, da je upanje, da bodo v ponovnem usklajevanju mnenja o odprtih vprašanjih uskladili, iluzorno.
"Približno 10 let usklajevanja pač kaže, da se o vsem ne moremo uskladiti. Strokovne pomisleke je mogoče vgraditi, razlikujemo pa se glede narave in vloge kolektivnih pogodb," je na seji ekonomsko socialnega sveta 4. novembra poudaril Hribar Milič ter dodal, da po njegovem mnenju ponovno usklajevanje pomeni zavlačevanje.
