Socialni partnerji brez dogovora

Socialni partnerji - delodajalci, delojemalci in vlada - so današnja pogajanja za socialni sporazum za obdobje 2006-2009 končali nezadovoljni. Kot je po pogajanjih dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, se o ključnih vprašanjih poglavja niso uspeli dogovoriti, da je razkorak med partnerji večji kot pred nekaj tedni, pa ugotavljajo tudi delodajalci. Poglavje o trgu dela in zaposlovanju tako ostaja odprto in bo na dnevnem redu pogajanj tudi prihodnji teden.

"Za nas je izjemno pomembno, da se dogovorimo o ukrepih, ki bi pospeševali delo za nedoločen čas, ki bi odpravljali negotovost dela, a za zdaj ostajamo na dveh bregovih," je izpostavil Semolič in dodal, da se s partnerji prav tako niso poenotili, da je pri spreminjanju delovnopravne zakonodaje nujno soglasje vseh socialnih partnerjev. Da bi ena stran enostransko posegala in zmanjševala pravice zaposlenih tako za sindikate ni sprejemljivo. 

Strah pred enotno davčno stopnjo 

Veliko oviro je na današnjih pogajanjih predstavljala tudi bojazen med sindikati, da bo vlada v prihodnjih mesecih predlagala davčno zakonodajo, temelječo na enotni davčni stopnji, ki bo bogatejše sloje razbremenila, revnejše pa dodatno obremenila, je še izpostavil Smolič. Ena večjih slabosti pogajanj o socialnem sporazumu pa je po njegovi oceni ta, da v vsakem poglavju ostaja odprto kakšno pomembno vprašanje, odpirajo pa se že nova poglavja.

Sindikate je močno razburil predlog delodajalcev, da bi se znova začeli pogovarjati o ukinitvi dodatka na delovno dobo in da bi se delovni čas in pogoje dela urejalo na individualni ravni pogodb o zaposlitvi. "Smo še daleč od konsenza in če ga ne bo, po našem mnenju nima smisla iti naprej," je po pogajanjih dejal predsednik Pergam Dušan Rebolj in dodal, da so danes tudi jasno poudarili, da ne bodo pristali na razpravo o plačni politiki, če ne bo zaprta davčna politika.

So se pa pogajalci uspeli dogovoriti, da je treba vse politike od razvojne, investicijske, plačne, do dohodkovne in davčne uskladiti, kar je tudi pogoj za večjo fleksibilnost trga. Strinjali pa so se tudi o ustanavljanju skladov namenjenih povečevanju socialne varnosti brezposelnih. 

Razkorak med partnerji spet večji

Kot je poudaril sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič, so si s sindikati danes bolj narazen kot pred nekaj tedni. "Pričakujemo, da bomo morali znova odpreti splošno razpravo o tem, kaj pravzaprav hočemo in kaj je v Sloveniji težava. Sindikati poudarjajo, da je težava premajhna varnost zaposlenih, delodajalci pa, da imamo v Sloveniji nadpovprečno veliko varnost, zato smo pa premalo konkurenčni," je pojasnil.

Za delodajalce absoluten konsenz o vseh spremembah, kar pričakujejo sindikati, ni mogoč. "Delodajalci nismo za absolutno soglasje. Slovenija potrebuje hitre in temeljite spremembe in dvomim, da bi lahko vse sprejeli soglasno," je dejal Hribar Milič. Delodajalci tako ocenjujejo, da sporazuma v trenutnem obsegu še v prvem polletju letošnjega leta najverjetneje ne bo mogoče skleniti, zato bo verjetno treba sprejeti nekoliko okrnjen sporazum. 

Vodja ožje vladne pogajalske skupine Dušan Krajnik je opozoril, da je ena večjih težav pogajanj neusklajenost znotraj posameznih pogajalskih strani. "Vladna stran je prepričana, da so predlogi, ki jih dajejo delodajalci in sindikati, usklajeni vsaj znotraj njihovih vrst, a temu očitno ni tako," je bil kritičen.