Evroposlanec Milan Brglez je od trojice zadnji podal soglasje za kandidaturo za novega predsednika stranke, hkrati pa bo kandidiral tudi na evropskih volitvah. Adi Smolar poje: "V ognju imam železja dosti, ker nočem sam ostat'". A Brglez pravi, da to zanj nikakor ne drži. "Mislim, da je prelomni čas za Socialno demokracijo in zadnji čas, da se vrne h koreninam," je povedal in dodal, da je kongres prva stopnica za to, da bodo na evropskih volitvah čim bolj kredibilno kandidirali. Želi si, da bi tudi Tanja Fajon stranki pomagala pri evropskih volitvah.
Vodji poslancev SD Janiju Predniku marsikdo očita naklonjenost SDS-u, a v oddaji 24UR ZVEČER je zagotovil, da je Socialni demokrat, kar da je vidno tudi iz njegovega delovanja. "Sem zagovornik tega, da se je treba v politiki pogovarjati. Je pa res, da mi še vedno živimo v času, ko se dva politična pola med sabo ne znata pogovarjati. Je pa dejstvo, da smo mi člani te levo-sredinske koalicije in to je za nas tudi edina sprejemljiva koalicija, in verjamem, da bomo s to koalicijo naredili še marsikaj dobrega. In bo tudi prihodnji mandat sestava koalicije podobna, kot je sedaj, vendar z močnejšo socialno demokracijo," je povedal.
Je imel v mislih sodelovanje z drugimi, kot ga oglašuje Anže Logar? "Socialni demokrati lahko sodelujemo s tistimi, ki imajo enake vrednote in programske vsebine, nikakor pa ne moremo sodelovati s tistimi, ki zatirajo človekove pravice, ne priznavajo pravne države, zatirajo medije in tako naprej. Verjamem, da se v tem prepoznajo tudi nekatere politične stranke, in verjetno vemo, na koga mislim," je dodal Prednik.
Župan Ajdovščine Tadej Beočanin pa naj bi imel medtem nekoliko povečano kapaciteto za sodelovanje z Novo Slovenijo. Kje ima Socialna demokracija stične točke s Krščanskimi demokrati? "Drži dejstvo, da sem pustil nekoliko odprta vrata za povezovanje onkraj levo-sredinskega političnega prostora. Močno verjamem, da je tudi Nova Slovenija, v kolikor seveda bomo sestavljali vlado, pod socialdemokratskimi pravili eden od potencialnih partnerjev, v kolikor na levi sredini ne bi uspeli zagotoviti zadostne moči," je pojasnil.
Bi bil odnos do splava za sodelovanje prevelik kamen spotike?
Pa vendar se v nekih točkah razhajajo – NSi denimo nasprotuje splavu. Beočanin je medtem prepričan, da so to "temeljne pravice žensk, okoli katerih ne sme biti niti debate". Dodaja, da bi v primeru sodelovanja z NSi prav zato dorekli jasna pravila sodelovanja.
Brglez je na drugi strani menil, da sodelovanje prav zaradi denimo različnega stališča glede splava ne pride v poštev. Prednik pa je prav tako prepričan, da je edina možna koalicija koalicija, v kateri sodelujejo trenutno. "Naloga socialne demokracije je, da v naslednjih dveh letih preostanka mandata bolj jasno postavi meje in svoja vsebinska izhodišča. Verjamem, da bomo po teh volitvah socialni demokrati močnejši," je povedal Prednik.
Kaj pa sodelovanje z Golobom?
Te dni se je veliko črnila prelilo zaradi pričakovanja predsednika vlade, vsaj neuradno, da mora biti nov predsednik SD-ja tudi član vlade. Tako Beočanin kot tudi Prednik in Brglez pravijo, da ministrskega položaja, če bodo izvoljeni, ne bodo prevzeli. Bodo pri tej temi brezkompromisni?
Beočanin je povedal, da je županska funkcija, ki jo trenutno zaseda, ob funkciji predsednika edina, ki je neposredno izvoljena. "In tukaj imam zelo jasno odgovornost do volivk in volivcev, občank in občanov naše občine, ki so mi zaupali ta mandat, in do naslednjih državnozborskih volitev nameravam funkcijo župana opravljati naprej. To pa je nezdružljivo s katerokoli funkcijo v vladi," je razložil.
Brglez je povedal, da najprej odločajo delegati stranke. "In to je nekaj, kar je naša avtonomija in se nima kdo kaj vtikati. Na drugi strani pa glede evropskih volitev odločajo volivci, in če volivci tako odločijo, je minimalni čas, ki ga moraš v Evropskem parlamentu preživeti, da ni novih volitev, mislim, da šest mesecev. Mislim, da se je takrat možno posvetiti tudi terenu in bistvenim stvarem, samemu glasovanju. Če bi bila zadeva zapisana v koalicijskem sporazumu, potem je to predmet neke razprave, drugače pa predmet prihodnjih pogajanj, ne pa zgolj – želja je ukaz," je povedal.
Prednik pravi, da se o tem s predsednikom vlade ni pogovarjal. "Je pa treba vedeti in mislim, da se tega zaveda tudi premier, da smo socialni demokrati suverena in avtonomna stranka. Je pa bolj pomembno, da se kot koalicija bolj posvetimo vsebinskim zadevam, ne toliko kadrovskim, kdo bo kje sedel. Sam sem že povedal, da tudi če bom izvoljen na mesto predsednika stranke, ostajam v parlamentu in ostajam vodja poslanske skupine," je zagotovil.
Ob aferi sodne stavbe je bilo tudi veliko očitkov, namenjenih premierju, da SD pusti krvaveti. Bi bili kandidati bolj ostri do premierja, kot je bila Tanja Fajon? "Od trenutka, ko pride do javnega obračunavanja znotraj koalicije, je že vse narobe. Veliko več dela je treba posvetiti temu, da do takšne situacije sploh ne pride. Po eni strani z delom znotraj stranke, po drugi pa znotraj koalicije. Obračunavanje v medijih ni dobro za partnerski odnos. Bi si znal predstavljati, da bi moral biti človek potem še bolj odločen glede tovrstnih vprašanj," pravi Brglez.
Beočanin se je strinjal, da namerava nesoglasja s katerokoli koalicijsko partnerico reševati za štirimi zidovi in ne pred medijskimi žarometi. "Odločnost da, vendar ne v javnosti," je pripomnil.
"Zagotovo je prišlo do čudne situacije, kjer premier ni upošteval želje oziroma odločitve koalicijske partnerice," pravi Prednik, ki meni, da so kot stranka naredili edino pravilno potezo. "S položaja smo odstranili generalnega sekretarja ministrstva, generalnega sekretarja stranke, ki je odstopil sam, in k odstopu smo pozvali tudi ministrico. Edino higienično se je stranki zdelo, da vsi akterji odstopijo s položajev. Od predsednika vlade smo pričakovali, da bo sledil želji stranke, navsezadnje želji je sledil, a z zamikom," je razložil Prednik.
Po čem se kandidati razlikujejo med sabo?
Prednik je povedal, da o tem, po čem se razlikujejo protikandidati, nerad govori. "Zagotovo ima vsak od nas določene prednosti in določene pomanjkljivosti. To pa kaže na širino naše stranke. Vse vložene kandidature so pokazale, da imamo dolgo klop, imamo tri kandidate, ogromno kandidatov za podpredsednike in to kaže, da je socialna demokracija še kako živa," je povedal.
Tudi Beočanin protikandidatov ni želel komentirati, je pa povedal, da sam lahko socialnim demokratom prinese predvsem učinkovitost pri izvajanju ukrepov pri uresničevanju njihovega programa. "In to je tista ključna smer ob dobrem programu, ki jo na kongresu tudi zagovarjam in zagotavljam," je povedal.
Brglez medtem najbolj zagovarja vračanje h koreninam socialne demokracije. "Kar pomeni zagovarjanje tudi interesa delavcev v vseh sodobnih poklicih, ne le interesa kapitala," pravi in kot ključno metodo izpostavlja socialni dialog. "Če je ni vlada sposobna, jo moramo biti socialni demokrati," je pripomnil. Hkrati pa bi se posvetil demokratizaciji znotraj stranke. "Da tudi vsak član sprejema najbolj ključne odločitve, tudi to, kdo naj bi bil predsednik, ampak za to bi bilo treba spremeniti statut in moja izvolitev pomeni pravzaprav to," pravi. Bi pa, je še povedal, njegova izvolitev pomenila tudi jasno pozicioniranje znotraj obstoječe koalicije. "Mislim, da lahko ponudim kredibilnost v odnosu tako do Levice kot do socialnih liberalcev," je še povedal.
Kaj pa menijo o prodaji vile na Levstikovi?
SD naj bi s prodajo vile na Levstikovi poplačal dolgove. Brglez je prodaji naklonjen, saj je prepričan, da mora SD pokazati, da zna upravljati s svojo hišo, in da če želijo dokazati, da so kredibilni, da morajo najprej urediti svoje finance. "Če ne poplačamo dolgov, imamo velik problem. Jaz tega ne bi odlašal. Treba je vlagati predvsem v ljudi in znanje, da bomo lahko vladali tej državi, ne pa v zidove," je prepričan.
Beočanin je povedal, da je v stranki več centrov moči. "Osebno pa stavim na članice in člane kot največji center moči v stranki," je povedal in na vprašanje, ali jih ima na svoji strani, odgovoril, da od nobenega člana ni nikoli pričakoval javne podpore. "V kolikor sem kakšno podporo dobil, sem hvaležen in je ne obešam na veliki zvon. Verjamem v to, da imam podporo, in to mi daje motivacijo še za dober teden kampanje," je povedal.
Prednik medtem meni, da so centri moči njihove območne in občinske organizacije. "Občinske organizacije imamo po večini mest po državi in te centri moči bodo preko delegatov odločili, kdo bo njihov vodja," je povedal.
Ob koncu so kandidati povedali še, kaj se mora v stranki spremeniti, da lahko zadiha s polnimi pljuči. Prednik meni, da morajo v dveh letih mandata napeti vse moči in vsaj eno od reform pripeljati do konca. "Verjetno je zdravstvena reforma tista, ki tudi najbolj teži državljanke in državljane in tudi je prioriteta Socialnih demokratov," je povedal.
Tudi Beočanin se je strinjal, da je treba zdravstveno reformo izpeljati do konca tega mandata. "Kar se pa tiče zgodbe znotraj stranke, pa niti ne bi rekel, da štartamo vse na novo, daleč od tega. Stranka ima zelo dobre in solidne temelje in na teh temeljih gradimo naprej," je sklenil.
"Demokratizacija, vračanje h koreninam," je glede notranjih zadev povedal Brglez. Poudaril je še pomen družbenega konsenza. "Če socialni partnerji niso zraven, imamo velik, velik problem. Njih moramo prepričati in Socialni demokrati smo tisti, ki to znamo," je zaključil.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.