ZDA so v četrtek objavile poročilo o stanju človekovih pravic v letu 2011, v katerem je posebno poglavje namenjeno tudi Sloveniji.
Glede Slovenije poročilo, ki ga je pripravil State Department, med drugim poleg Romov izpostavlja zamude pri obravnavi prošenj za azil, celovito uveljavljanje pravic izbrisanih, prenapolnjenost zaporov in vladno korupcijo, domače nasilje nad ženskami in otroki, nezakonito trgovino z ljudmi ter nasilje in diskriminacijo istospolnih.
Kot še navaja poročilo, je vlada "storila korake za pregon in kaznovanje uradnikov, ki so zagrešili zlorabe, ne glede na to, ali je to bilo znotraj varnostnih sil ali v vladi".
"Največja težava na področju človekovih pravic je socialna diskriminacija ter občasno nadlegovanje in nasilje nad Romi, njihov položaj pa poslabšujejo še težke življenjske razmere, omejen dostop do izobrazbe, omejene možnosti zaposlovanja in vedno večja socialna izključenost. Pravosodni in administrativni zaostanki in neučinkovitost se odražajo v zamudah na sojenjih ter pri obravnavi prošenj za azil," navaja poročilo.
"Medtem ko je vlada dosegla nekaj napredka pri obnovi dovoljenj za stalno bivališče za izbrisane, posamezni 'izbrisani' niso mogli v celoti uveljaviti svojih pravic, ki se nanašajo na nastanitev, zdravstveno oskrbo, zaposlitev in socialno varnost," je zapisano v povzetku poročila.
Kaj menijo glede svobode govora in medijev?
V poglavju o svobodi govora in medijev poročilo glede Slovenije navaja, da ustava in zakonodaja zagotavljata svobodo govora in medijev ter da vlada na splošno v praksi spoštuje te pravice, se je pa v lanskem letu, tako poročilo, nadaljeval posredni vpliv vlade na medije.
Poročilo med drugim izpostavlja, da so mediji v Sloveniji imeli neke vrste samocenzuro glede poročanja o odkritju množičnih grobišč domnevnih nacističnih sodelavcev, ki so jih ubili med drugo svetovno vojno. "Skorajda noben domači medij med letom ni poročal o odkritju novih množičnih grobišč ali razpravljal o identiteti oseb, ki so odgovorne za te poboje," navaja poročilo.
Korupcija v Sloveniji razširjen problem
Glede na javno zaznavanje je korupcija po navedbah poročila v Sloveniji razširjen problem. Zakonodaja v Sloveniji sicer predvideva globe za korupcijo uradnikov in vlada na splošno uspešno uresničuje tovrstno zakonodajo, navaja poročilo in dodaja, da so bili uradniki kljub temu občasno vpleteni v koruptivne prakse.
Poročilo ob tem navaja, da je neodvisna komisija za preprečevanje korupcije do 28. oktobra lani prejela 1026 prijav o domnevni korupciji, leto prej pa v enakem obdobju 1033. "Ob koncu leta je bilo pet uradnikov, vključno z nekdanjim premierjem Janezom Janšo, v sodnem procesu zaradi podkupovanja in sprejemanja podkupnine v zvezi z nakupom oklepnikov patria," piše v poročilu, ki tudi omenja odstop notranje ministrice Katarine Kresal zaradi najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad.
"Protikorupcijska komisija je odigrala dejavno vlogo pri osveščanju javnosti in javnih uslužbencev glede korupcije, čeprav je opozarjala, da nima ne ustreznega osebja ne dovolj sredstev, da v celoti izpolni svoje poslanstvo in obravnava vse primere domnevne korupcije, ki jih prejme," je še zapisano v poročilu.
"Slovenija je parlamentarna demokracija in ustavna republika. Oblast je razdeljena med neposredno izvoljenim predsednikom, premierjem in dvodomnim parlamentom, ki ga sestavljata državni zbor in državni svet. Vladna koalicija pod vodstvom premierja Borut Pahorja je 20. septembra izgubila glasovanje o zaupnici, državljani pa so na svobodnih in poštenih večstrankarskih volitvah 4. decembra izbrali novo vlado," je uvodoma v poročilu predstavljena Slovenija.
Kaj poreče MZZ?
Poročilo so danes predstavili tudi na spletnih straneh zunanjega ministrstva in ob tem med drugim navedli, da tokrat prvič odpira vprašanje izvensodnih pobojev v obdobju 1945–1947, urejanje množičnih grobišč ubitih po drugi svetovni vojni ter odziv države do reševanja problematike. V primerjavi z lani izpostavlja tudi posamezne primere nestrpnosti ter sovražnega govora, kot sta antisemitizem in homofobija.
Sicer pa so na MZZ poudarili, da bodo pristojni resorji vlade poročilo podrobneje preučili. V okviru demokratične ureditve in izpolnjevanja mednarodnopravnih zavez na področju človekovih pravic bo Slovenija tudi v prihodnje, neodvisno od posameznih poročil, iskala najboljše rešitve za izboljšanje stanja človekovih pravic v državi, so dodali.
